X6 ni več v najmlajših letih, je tudi že po prenovi in se mu vidi nekaj medgeneracijskih zaostankov, a to niti ni toliko pomembno. Tiste malenkost spremenjene luči, maska in odbijači pri M različici nimajo prave veljave, saj je vse, kar avto pomeni, skoncentrirano pod motornim pokrovom. 4,4-litrski twin turbo V8 s 408 kW (555 KM) in 680 Nm navora že pri 1500 vrtljajih. Vse skupaj je postavljeno na prejšnjo platformo X5 in zapakirano v svojstveno obliko kupeja in velikega terenca.

X6 M se od običajnega X6, kolikor je besedica običajen za posebneža sploh smiselna razlikuje po močnejšem odbijaču, modrih zavorah, škrgi na boku z oznako M in mogočnem zadku s štirimi izpušnimi cevmi, v notranjosti je cel kup M logotipov, od merilnikov, volana do pragov. Kot rečeno, vse se dogaja tam spredaj, kjer bi sicer lahko bil klasični M motor, 5-litrski V10, a so se pri BMW-ju odločili za lažji biturbo, glavni razlog pa so seveda emisije in malce boljša razporeditev navora za zares debelega X6, ki tehta 2,3 tone. Navor je dostopen že pri 1500 vrtljajih in ne pojenja do 5650 vrtljajev, kar daje zares zanimiv in brutalen občutek pospeševanja. Nenazadnje, X6 M do stotice pospeši v 4,7 sekunde in da, gre za 2,3-tonsko »kravo« in ne kakega malega športnika. Brutalno. Nenavadno. Neponovljivo. Škoda le, da iz zadka ne prihaja bolj predirljiv zvok. O porabi raje ne bi razglabljali, saj ob zelo civilni vožnji avto porabi tam okoli 22,5 litra na 100 kilometrov.

Prav teža je tudi problem X6 M, saj neke prave športnosti razen visokih hitrosti (tovarniško naj bi bila omejena na 250 km/h, vendar merilniki letijo tudi čez to cifro, le pisk zaslišimo), in brutalnega pospeševanja, pri njem ne bomo dobili. Fizike ne moremo prevarati, še posebej ne v ovinkih in pri zaviranju, čeprav zavore povsem izpolnjujejo pričakovanja, pa masa s tako veliko energijo občutno sili po svoje v ovnikih kljub zares širokim 20-palčnim valjarjem. Kljub temu se X6 M upoštevajoč dimenzije in maso obnaša odlično, prilagodljivi blažilci in zračno vzmetenje zagotavlja malo nagibanja, Dynamic Performance Cotnrol pa skrbi za ustrezen razpored med zadnjimi kolesi  in divje pospeševanje iz ovinkov. Kljub temu, da je na krovu xDrive, gre večina moči na  zadnji kolesni par, kar tu in tam rezultira kot manjše podkrmarjenje, a vse v mejah predvidljivega. Edina zamera gre menjalniku, ki je običajni 6-stopenjski avtomatik , ki ga sicer z lopatkami za volanom kar solidno priganjamo k nalogam, a tistega pravega DSG občutka iz limuziniskih M-ov žal ni. Seveda vse to dobimo zgolj in samo ob pritisku na tipko M na volanu, če ne se bo X6 M obnašal zelo zadržano.

In ravno ta tehnična naphanost prinaša čuden občutek. Najprej naredijo mastodonta in potem kontradiktorno iz njega skušajo narediti športni avto. Glede na težo in dimenzije jim je vsekakor uspelo, pravega smisla glede na običajen namen znamke M pa ta avto nima. Imeti terenca, ki ima dvojno osebnost in želi biti dirkalnik?

Nenazadnje to potrdi tudi cena, osnovna je 157.800 tisočakov, z dodatno opremo, ki sicer vključuje 5 let servisa, pa se konča pri 175.454 evrih. X6 M je posebnež v vseh pogledih, a bolj kot ne le dokaz v slogu »da se, mogoče je«, saj uporabne vrednosti zaradi mnogih dejavnikov nima. Na tej polički za posebneže veliko prej najdemo X6 M 3.0d.