Tom Pryce, leta 1949 rojeni Valežan, je kariero dirkača v F1 začel (in končal) pri ekipi Shadow. Mladenič, ki je v svoji karieri dvakrat stal na stopničkah in tu in tam osvajal točke, je bil med ostalimi dirkači zelo priljubljen. Vse do usodnega 5. Marca 1978, ko je umrl za posledicami nesreče na VN Južne Afrike.

Na sredinem treningu je bil Pryce v dežju najhitrejši, sekundo pred aktualnim prvakom Nikijem Laudo, v četrtek, ko je bilo suho, je padel na realnejše 15 mesto in za Huntom na pole positionu zaostal za dve sekundi. Valežan je s svojim DN8 štartal slabo in padel na zadnje mesto. Potem se je v naslednjih krogih uspel povzpeti višje, prehitel je Lungerja in moštvenega kolega Renza Zorzija, padla sta tudi Ribeiro in Hayje. Do 18. Kroga je Pryce prišel z 22. na 13. mesto.

V 21. Krogu je v na cilji ravnini na levi strani tik pod nadhodom ustavil Zorzi, Italijan je imel težave z dovodom goriva in gorivo je teklo naravnost na motor, ki se je vžgal. Zorzi ni takoj stopil iz avtomobila, saj je imel težave z odklapljanjem dovoda kisika s čelade. Zaradi tega sta z zidu boksov planila dva funkcionarja. Prvi je bil 25-letni funkcionar po imenu Bill, drugi pa Frederik Jansen Van Vuuren, 19-letni najstnik, ki je prenašal 20-kilogramski gasilni aparat. George Witt , šef funkcionarjev v boksih, je povedal, da je bilo pravilo, da ogenj gasita dva, ki jima sledita še dva za podporo, če njuna oprema ne bi zadostovala. Witt se je spomnil tudi, da sta oba funkcionarja planila na stezo brez dovoljenja. Prvi je nekako pretekl stezo, medtem ko Van Vuurenu ni uspelo. Ko sta začela teči, so se na ciljno ravnino pripeljali Stuck, Pryce, Lafitte in Nilsson.

Stuck je zagledal Van Vuurena in odvil desno, pri čemer je prvega zgrešil za nekaj milimetrov. V njegovem zavetrju Pryce ni videl dogajanja pred njim in ko je Stuck odvil, je Pryce pred sabo zagledal Van Vuurena. Dogodek se je zgodil v tisočinki in Valežan je zadel nesrečnega funkcionarja pri hitrosti 270 km/h.  Bura je vrglo v zrak in je pristal nekaj metrov pred Zorzijevim ustavljenim dirkalnikom, slečen in prelomljen v pasu na pol. Van Vuuren je umrl pri trku, gasilni aparat, ki ga je nosil, pa je udaril po Pryceovi čeladi in prebil rollbar, sila je bila tolikšna, da je gasilni aparat odletel čez stojišče ob stezi in priletel v vrata avtomobila na parkirišču.

Udarec gasilnega aparata je bil tolikšen, da je Pryceu skoraj snel čelado, zaponka pa je nesrečnika praktično obglavila in zlomila vrat. Tudi Pryce je umrl tako ob trku. Njegov Shadow DN8, z mrtvim voznikom za volanom, se je naslonil v desno ograjo in ob njej s polnim plinom drsel še celo ciljno ravnino do prvega ovinka, kjer je priletel pred Lafitta in oba avtomobila je odneslo v ogrado nasproti ovinka. Van Vuurenovo truplo so identificirali le tako, da je direktor postrojil vse funkcionarje in potem po seznamu ugotovil, kdo manjka.

Dirko je dobil Niki Lauda, bila je to prva zmaga po nesreči na Nurburgringu leto poprej. Najprej je Rat za zmago povedal, da je to največja zmaga v njegovi karieri, a ko so mu stopničkah povedali za Pryceovo smrt, je dodal, da nima nikakršnega veselja v dosežku.

Prycea so pokopali v Otfordu v Kentu, kjer se je dve leti prej poročil s svojo ženo Nello, 2009 pa so mu postavili spomenik, Valežan, ki je do zdaj edini iz svoje domovine vodil na dirki F1, bi bil takrat star 60 let. Valežani vsako leto podelijo nagrado Toma Pryca za dosežke v motošportu ali prometu.