Navzven majhen, znotraj velik
Pri Nissanu jasno povedo, da z Noteom lovijo širok krog kupcev, saj je ta po naših izkušnjah dejansko namenjen tako za mestna pohajkovanja, kot za dolge poti, obenem pa se bodo v njem in z njim znašli tako mladi kot starejši. Da imajo tokrat nekoliko bolj močan argument za prodajo, je opaziti v sveži in precej bolj moderni obliki. Škatlasta osnova sicer ostaja, a se zdi, da je ta bolj zaobljena in podprta znano hišno obliko sprednjega dela, medtem ko piko na i v našem primeru dodajo še 16-palčna lahka platišča.
Med našim preskusom se je našlo nekaj sogovornikov, ki je Notea vrglo v koš majhnih avtomobilov. A ne gre tako hitro sklepati. Nekaj povedo dimenzije. Dolg je 4,1 metra, širok 1,69 metra, visok 1,53 metra, medtem ko njegova medosna razdalja meri 2,6 metra, kar posledično pomeni, da v potniški kabini prostora ne primanjkuje. Povsem dovolj ga je na sprednjih dveh sedežih, kjer bi vzdolžni pomik sedežev lahko bil nekoliko daljši, zato pa prav tega ponujajo na zadnji klopi. Težav s prostorom v zadnjem delu vozila ne bo. Če vanj sede nekoliko večji potnik, lahko za 16 cm vzdolžno pomikamo zadnjo klop, a je pri tem potrebno vedeti, da s tem hkrati tudi zmanjšujemo prostor v prtljažniku. V kolikor je klop pomaknjena nazaj, potem je tega prostora za 195 litrov, dodatnih 100 litrov ga je še v dvojnemu dnu, če pa je klop pomaknjena bližje sprednjim sedežem, prostornina znaša 381 litrov oziroma če preklopimo naslon zadnjih sedežev in odstranimo prekrivalo prostornina znaša 1982 litrov. V tem primeru je za prevoz daljših predmetov na voljo 1,7 metra. Obenem nam v prtljažniku Nissanovci pomagajo ustvarjati male čarovnije. S posebno preklopno polico lahko uredimo, da prostor nima nakladalnega roba in ima hkrati še dvojno dno, ali pa preprosto polico postavimo v najgloblji položaj in prostor zapolnemo do zadnjega kotička.
Moramo priznati, da tista moderna svežina iz zunanjega videza v notranjosti malce zbledi. Pričakovali smo malce več oblikovne naprednosti, a so se oblikovalci očitno držali tiste japonske tradicionalnosti. Usnje na multifunkcijskem volanu je sicer zelo prijetno na otip, a v isti sapi tudi preveč drseče in je zato bilo potrebno biti pri manevriranju v mestu ali na parkiriščih precej bolj previden in nekoliko bolj trdno držati volan v rokah. Navdušuje nadgrajeni multimedijski sistem Nissan Connect 2.0, ki je podprt z osrednjim barvnim zaslonom na dotik. Imeli smo vgrajeno navigacijsko napravo, precej enostavno je povezljiv z vsakim pametnim telefonom in dokler tega ne povežemo s sistemom, med nastavitvami ne vidimo možnosti predvajanja glasbe iz telefona. Prav tako smo za nekaj trenutkov ostali precej razočarani, saj na vidnem mestu nikakor nismo opazili USB vmesnika. Šele po temeljitem raziskovanju smo ga našli v priročnem vrhnjem predalu pred sovoznikom. Osrednji zaslon na dotik pri vzvratnem parkiranju predvaja sliko s kamere na zadku in hkrati ustvarja pogled s ptičje perspektive (AVM Monitor – 4 kamere), da bi imeli vozniki kar se da najboljši nadzor nad dogajanjem okrog vozila. Vsekakor je to precej dobrodošel pripomoček pri parkiranju ob zidu ali tam kjer postavljena kakšna korita za rože. Z bogatejšim paketom opreme, kar Acenta tudi je, smo imeli vgrajenih tudi več ostalih asistenčnih sistemov. Vsi najpomembnejši se združujejo pod imenom Safety Shield. Tako nas je Note opozarjal na vozilo v mrtvem kotu, pred nenamerno spremembo voznega pasu, sposoben pa je bil zaznavati premikanje, v kolikor bi voznik vzvratno zapeljal iz parkirnega prostora. Zanimivo, ni pa bil opremljen s sistemom za izogibanje trkom. Uporabno.
Pod pokrovom je bil tokrat vgrajen varčni Renaultov 1,5-litrski dizelski štirivaljnik s 66 kilovati moči. Čeprav tovarniški podatki navajajo le 3,8 litra porabe na 100 km, smo mi z umirjeno vožnjo dosegali povprečje 5,3 litra, kar je sicer dovolj ugoden podatek, a precej daleč od tistega kar navaja tovarna. Ne glede na uporabo sistema Stop&Start in gumba Eco, kjer se na merilni plošči prikaže indikator za varčno upravljanje s pedali, ki meri vpliv pospeševanja, in indikator varčne vožnje, ki meri učinkovitost. To nas je pravzaprav precej»potegnilo noter«, zato je bila vsaka vožnja z Noteom pravi izziv. Nissanovim mojstrom zamerimo, da štirivaljni dizelski strojček niso povezali s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, pač pa so vgradili menjalnik s petimi prestavami. To se najbolj pozna pri vožnji po avtocesti, ne bi imeli nič proti šesti prestavi tudi na običajnih cestah. Sicer se na cesti več kot dobro znajde. Podvozje, vzmetenje in volanski mehanizem imajo ravnopravšnje nastavitve za udobno in na trenutke tudi nekoliko bolj dinamično vožnjo.
Kaj pa cena? Paket opreme Acenta Look je tako rekoč najboljši paket. Še nekaj več dodatkov prinaša le paket Tekna. Testni avto v osnovi tako stane 15.900 evrov, k temu je potrebno prišteti še tisočaka za dodaten paket Connect, od končne cene pa vam trgovec odšteje še 1510 evrov, torej končni seštevek znaša 15.770 evrov. Nissan Note je postal zrelejši od predhodnika, kar bodo kupci nedvomno opazili. Mi smo druženje z njim zaključili navdušeni.


