Čez nekaj dni bo minilo 20 let od tragične nesreče v Imoli, njegov nečak Bruno pa je povedal naslednjo zgodbo.

»Zame in mojo družino je ta čas minil zelo hitro. Res je minilo 20 let, a zdi se kot da je bilo še včeraj. Dirko sem gledal po televiziji z družino in za otroke je težje razumeti dogajanje, saj sem pričakoval, da bo stopil iz avtomobila ali pa bo nekaj dni v bolnišnici in potem bo prišel domov. Na ekranu ne dojameš resnosti situacije, nismo pričakovali najhujšega, potem pa smo dobili klic.«

»Zagotovo se je tega dne zame in mojo družino spremenilo veliko.«

Bruno je kmalo zatem nehal z dirkanjem in se leta pozneje vrnil na dirkaške steze, dirkal je v Formuli 3 in Formuli 1, dirkal je celo za Williams, kjer je umrl njegov stric 1994.

»To je del življenja in to moraš sprejeti, s tem smo se spoprijeli, kakor smo se znali. Življenje je šlo naprej, a potem se je marsikaj spremenilo. Čeprav se sliši grdo, je njegova smrt hitro pomagala izboljšati varnost. Tako dirkalniki kot steze, vse je danes veliko bolj varno kot takrat. Morda je še nekaj dirkališč, ki so malce bolj nevarna od drugih, a splošno so varnostni standardi zelo visoki.«

»Bil sem hiter in mislil sem, da imam prihodnost v dirkanju, potem pa je v družini prišlo do nasprotovanj, nekateri so bili za, nekateri proti. Čez čas so se stvari pomirile in to, da sem bil uspešen, je bilo za mojo družino dobro, ampak ni bilo lahko. Niso hoteli, da se ponovi to, kar se je zgodilo Ayrtonu, a s časom so spoznali, da je varnost močno napredovala in imel sem svojo veliko priložnost dokazati, da so dirkalniki veliko bolj varni.«