Ker želi prvi mož formulo ena vključiti v nove trge, so tradicionalna dirkališča v strahu, da izgubijo Grand Prix dirko. Zadnji primer je italijanska Monza. Steza se nahaja v zaščitenem parku in tukaj ne smeš kar tako podirati dreves, da bi zadovoljil zahtevo Ecclestonea po modernizaciji.  Zaradi tega Ecclestone Italijanom grozi, da bo Monzo črtal s koledarja dirk. Naslednje sredstvo pritiska na Monzo pa sliši na ime Luca di Montezemolo, ki si želi, da bi bila italijanska Grand Prix dirka na Ferrarijevi stezi v Mugellu. Nekdanji dirkač formule ena Ivan Capelli je nosilec upanja milanske sekcije italijanskega avtomobilskega kluba, da reši zadevo z Berniejem in tako vrne udarec tudi Montezemolu.

Spa-Francorchamps lahko v pogajanjih za podaljšanje pogodbe kot edini adut navede edinstven tloris steze. Skoraj vsi dirkači dobesedno častijo to stezo v Ardenih. Ampak, ali je to dovolj? Odgovorni iz Spa Grand PRix, se bodo ta konec tedna sestali z Berniejem Ecclestoneom. Pri tem naj bi tekla beseda o tem, da dirko za VN Belgije na tej stezi zagotovijo tudi v času po letu 2015. Govora je o novi triletni pogodbi, toda kot je običaj, glavno vlogo tudi v tem primeru igra denar. "Storili bomo vse mogoče, da bi lahko Grand Prix dirko Belgije izvedli tudi po letu 2015," je povedal direktor Andre Maes.

Domnevno znaša zahtevama pristojbina FOM-a po podaljšanju pogodbe leta 2012 za sezone 2013, 2014 in 2015 okrog 14 milijonov evrov na dirko. Pred podaljšanjem je bil ta znesek nastavljen višje in sicer na 17 milijonov evrov. Vprašanje se glasi: Ali bodo uspeli podaljšati pogodbo pod enakimi pogoji? In če ne, ali bo zvišanje ostalo v nekem razumnem okvirju? Pristojni valonski minister Jean-Claude Marcourt želi najprej počakati, kako se bodo razpletli razgovori med Ecclestoneom in  Etiennom Davignonom, predsednikom Spa Grand Prix. Marcourt poudarja, da dirka formule ena predstavlja realno gospodarsko dodajno vrednost te regije. Toda za kakšno ceno lahko tole še nosijo na svojih ramenih?

Kot je znano, valonska vlada že od leta 2007 pokriva deficit belgijske Grand Prix dirke. Cilj je ta, da se ta deficit zmanjša na minimum, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Toda težava se nahaja tudi na drugem področju. Vsi davki in obremenitve se stekajo neposredno v državno blagajno in nič v regijsko. Tukaj gre za okrog 7,5 milijona evrov davka in socialnih izdatkov.

Lansko dirko je Spa Grand Prix zaključil z izgubo 5,97 milijona evrov. Če bi denar ostal v blagajni valonske regije, bi beležili celo dobiček poldrugega milijona evrov. V preteklih letih je valonska vlada za pokrivanje izgub plačala okrog 40 milijonov evrov. Dirka za VN Belgije generira 2.082 stalnih delovnih mest. Po navedbah belgijskega promotorja dirke Andreja Maesa dela tekom dirke med 3.000 in 4.000 delavcev.

Prva pogajanja bodo pokazala, ali so možnosti za podaljšanje pogodbe realne ali ne. In ali bodo dirkači tudi v letu 2016 vozili po najboljši stezi koledarja dirk formule ena.