Recept? Pri Mercedesu se ga niso povsem držali. GLA je namreč več kot le z nekaj dodatki spremenjen A. GLA je kljub nezmotljivi podobnosti pravzaprav nov avtomobil. Navkljub trendovskemu karakterju je pridobil tudi pri uporabnosti, nekaj na zadnji klopi, nekaj pri vstopu, nekaj pri prtljažniku.

Ostaja pa razred A pri vsaj nekaterih drugih podrobnostih. Vseeno smo sedeli na enakih, ne ravno najbolj posrečenih prednjih sedežih. Sedalni del bi lahko bil udobnejši, enako tudi naslonjala za glavo. Če že morata biti rigidna, si je dobro pogledati rešitev pri Volvu ali napol pokojnem SAAB-u.

Linija zanimive in vsaj toliko dinamične armaturne plošče spominja na zunanjost, lepo, tekoče, privlačno, a z dodatki, ki polarizirajo. Omenimo samo centralni zaslon. Brž moramo pohvaliti tudi že tradicionalen in učinkovit zaslon na pomagalu pri parkiranju, ki spredaj in zadaj deluje naravnost odlično. Enostavna klimatska naprava je povsem dovolj, vendar pri zasoljeni ceni pričakovali vsaj serijsko avtomatiko. Ostala stikala so morda malce majhna, a jih resda ne potrebujete ves čas.

Vsi GLA, razen AMG različice, imajo prestavno ročico samodejnega menjalnika na volanskem drogu. Tako je na sredinskem tunelu še prostor več za telefon, denarnico ali druge drobnarije. Menjalnik ima sicer sedem stopenj in deluje z agregatom čisto prepričljivo. Le preveč nestrpni ne smete biti. posebej pri speljevanju pred semaforjem, ko je agregat ugasnjen, si vzame precej časa. Zadaj ves čas čutite zaprtost in visoke karoserijske boke. Prostora je dovolj za srednje dolga potovanja, GLA vsekakor ni avtomobil za dolga družinska popotovanja štirih ali več odraslih.

Štirivaljni agregat 220 CDI je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih Mercedesovih strojev. Nastopa v celi vrsti modelov različnih razredov in obenem predstavlja kar najboljšo izbiro med močjo in ekonomičnostjo. Seveda je v manjših Mercedesih zaradi moči pozicioniran precej visoko na ceniku. Njegov nastop je nezmotljivo dizelski, vendar še dovolj zvočno in vibracijsko blažen, da ne moti preveč. V visokih vrtljajih celo športno zaropota (zaklokota). Povprečno je porabil okrog šest litrov dizla na sto prevoženih kilometrov. Ob dodatni teži 4MATIC-a in včasih težki nogi, ni pretirano, prej zgledno ekonomično.

Res škoda, da ni na voljo tudi z običajnim ročnim menjalnikom. Navkljub znanemu novinarskemu nerganju okrog Mercedesovih ročnih menjalniških enot, bi si želeli enako purističen pristop, kot so jo ubrali pri dizajnu in podvozju, tudi pri mehaniki. Vpetje koles je namreč zelo, zelo čvrsto. Kot bi želeli narediti avto, ki bo odličen tudi na dirkaški stezi. GLA je torej nižji, trši in agresivnejši od večine (vseh) tekmecev v svojem mini SUV razredu. Ne, niti za trenutek si ne mislite, da boste ponovili divjo vožnjo iz katere izmed reklam za GLA. Raje pilite znanje na domači trasi gorske dirke. 

Štirikolesni 4MATIC zagotavlja dober prenos moči na cesto povsod, razen pri pretiravanju v ovinkih. Tam zvesto svojemu pedigreju težjega nosu, zapluži povsem naravnost. ESP ni pretirano restriktiven, a pomaga k opisanim predvidljivim reakcijam. Brez njega je GLA 220 CDI 4MATIC milo rečeno atraktivnejši,a nevarnejše igrice prepustimo pravim lastnikom.

Agresiven in močan avtomobil, ne prevelik za dogodivščine v dvoje. Dovolj ekskluziven in s štirikolesnim pogonom, z dolgo listo mogoče dodatne opreme za vsako željo in žep. Z zvezdo na maski hladilnika in robatim, a ekonomičnim štirivaljnim dizlom in uglajenim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Rezime? Nikakor ne more biti poceni tale čudežna zverinica. Tudi ni, da veste! Ni avtomobl, ki bi si ga želeli vsi. Ne ponuja ravno prostora v obilju in ni ravno leteča preproga. Vsekakor je Mercedesov odgovor na vprašanje kako lahko popestrijo včasih prislovično dolgočasnost njihovih malčkov. Zato sta tu A in GLA.