V četrtek je bil zaposlenim Caterhama onemogočen vstop v tovarno in tukaj se poraja sum, da mora upravitelj v najkrajšem času opraviti hiter tečaj v pogledu pravil formule ena in pripadajočih pogodb. Kajti drugače bo uničil še zadnjo vrednost, ki se še nahaja v tej obubožani dirkalni ekipi.

Kaj je naloga upravitelja premoženja? Voditi bi moral plačilno nesposobnost podjetja v smislu upnikov in istočasno iskati potrebno rešitev. Če pa so sedaj strokovnjaki formule ena preprečeni, da opravljajo svoje delo, kar ima lahko za posledico, da dirkalniki ne bodo poslani v Teksas, potem to zagotovo ni pravi pristop. To je tako, kot če bi nek zdravnik davil svojega bolnega pacienta.

Seveda se mora pojasniti, kdo je sedaj pravnomočni lastnik dirkalnikov, toda potegnjeno pod črto to sploh ni pomembno, če se ekipi prepreči, da nastopi na zadnjih treh dirkah in da – v idealnem primeru – izboljša svoj položaj v prvenstvu.

Dobro, možnosti za napredek na lestvici prvenstva so zelo majhne, toda če sploh ne nastopiš na dirkah, potem je neuspeh neizbežen in dohodki ekipe bodo padli v vodo. Tukaj govorimo o zneskih v višini 90 milijonov dolarjev. Prav bi bilo, da bi nekdo upravitelje spomnil na te zadeve. Drugače lahko pridemo le do zaključka, da upravitelj plačilne nesposobnosti ni imel časa ali priložnosti, da se poglobi v svojo nalogo in bolje razume vse različne pogodbe povezane z ekipo formule ena.   

Če bo pa še naprej menil, da poseganje v najem tovarne v Leafieldu bolj pomembno kot da si ustvariš večjo in jasnejšo sliko in zagotoviš, da bo lahko Caterham dirkal v ZDA, potem ni veliko upanja – tako za ekipo kot tudi upnike. Čas se namreč izteka. Dirkalniki morajo nujno na pot čez veliko lužo v smeri Teksasa. To bi bil pravi pristop in napredek. Edino, kar je upravitelju plačilne nesposobnosti do sedaj uspelo, je to, da se je spravil na ljudi in poskušal rešiti nek posel in vso zadevo vrnil nazaj v roke tistim, ki dejansko s tem nimajo več opravka. Škoda.