Zakaj molči predsednik FIA Jean Todt?
Ta odstavek velja za vse serije, ki dirkajo na štirih kolesih. V formuli ena se je po smrti Ayrtona Senne na področju varnosti naredilo veliko in to je najvišja prioriteta krovne organizacije FIA. Nesreča Julesa Bianchija spada med preostala tveganja, ki so vedno prisotna.
Preidimo na poštenje športa. V to poglavje sedaj zagotovo spada tudi zakulisna vojna o pravičnejši razdelitvi denarja v formuli ena s strani lastnika komercialnih pravic CVC. Tukaj smo priča občutnemu razlikovanju. Velike ekipe si želijo zagotoviti še večji kos pogače, ki je velika okrog 900 milijonov dolarjev. Manjše, torej večinoma neuspešne ekipe, se ne želijo več sprijazniti z vsotami med 40 in 60 milijoni dolarjev. Ker jim bo drugače pošla sapa.
"Boljše gospodariti," kričijo velike ekipe brez spoštovanja do manjših moštev. Mogoče so ekipe Force India, Lotus in Sauber v zadnjih letih zares zajemale s preveliko žlico in se zaradi tega znašle v pasti dolgov. Sedaj gre pri teh treh ekipah zgolj še za golo preživetje. Sauber, ki se mora soočati s kritikami zaradi nejasne transferne politike, je od novih dirkačev za sezono 2015, Marcusa Ericssona in Felipeja Nasrja, za podpis pogodbe zahteval takojšnje plačilo vnaprej. Če bi upniki v celotni formuli ena v enakem stilu pritiskali na ekipe, ki niso najboljši plačniki, danes ne bi imeli več kot pet ali šest ekip.
Enakovrednost in poštenje v motošportu. V ta segment morajo spadati enaki pogoji za ekipe in dirkače. Zaradi tega bi bilo smiselno, pravzaprav bi tako moralo biti, če bi se na dirki v Braziliji pojavil tudi predsednik FIA Jean Todt. Francoz dobro ve za kritično stanje formule ena, za spore okrog denarja in za nenaden odhod dveh ekip. Toda Todt se ni pojavil in se s tem ognil odgovornosti.
FIA vsako leto od formule ena dobiva milijonski znesek. Ta denar jim tudi pripada. Toda če v hlevu, kjer je dragocen dirkalni konj gori, potem bi moral najpomembnejši gasilec ukrepati in gasi požar, ne pa da zaliva rože. Todt bi se moral sedaj sklicevati na lastne statute in reči, da se formula ena nahaja v krizi, ki se sploh ne ujema z mislijo poštenosti iz člena 1.1.
Kaj bodo nezadovoljne tri ekipe naredile do Abu Dabija, je negotovo. Da bi se podale na evropsko sodišče v Haagu zaradi izkrivljene konkurenčnosti, jim najverjetneje ne bi pomagalo. Primer bi se namreč zavlekel globoko v prihodnjo sezono. Toda če glavni delničar formule ena CVC (35,1 odstotni lastnik) in njegov direktor Bernie Ecclestone ostanejo trdni in neizprosni, imajo ekipe Lotus, Force India in Sauber v tem cirkusu nečimrnosti samo dve možnosti: dirkati naprej in nadaljevati s stokanjem ali pa odnehati in se posloviti.
Zanimiva je še izjava lastnika ekipe Lotus Gerarda Lopeza: "Kar me v tej norišnici najbolj šokira, je aroganca, ki smo je deležni s strani nekaterih ekip."


