Japonec je bil tako netalentiran, da so mu celo nadeli vzdevek »premična šikana iz dežele Vzhajajočega sonca«. Pri 15-ih je bi Taki običajen mulo, ki je zbiral dirkaške karte, leto pozneje si je vbil v glavo, da bo vozil v F1. Po neuspešnih poskusih v avtomobilskih dirkaških serijah v domovini se je Inoue po nasvetu prijatelja odpravil na tuje in se pojavil v britanski seriji Formula Ford 1600. A spet, zapomnili so si ga po slabih predstavah in vse sorte akrobacijah.

Japoncu pa poguma ni manjkalo, vseeno je potrkal na vrata F3 in s podporo sponzorjev (družina je na Japonskem zelo bogata) kar pet let dirkal v F3. Nato se je 1994 pojavil na domači dirki F1 v Suzuki kot sovoznik Davida Brabhama pri Simteku. Japonec je že po treh krogih razbil dirkalnik v močnem nalivu. A ta izlet v Suzuko je bil dovolj, da je navezal stike s številnimi ekipami, ki so potrebovale njegove jene.

Ekipa Jackiea Oliverja Arrows je nujno potrebovala denar po umiku japonskega Footworka, zato se je Inoue znašel za volanom Arrowsa. In celo ko so so sredi sezone zaradi novih težav odslovili Morbidelija, so odslovili hitrega Italijana, ki je bil tudi po 10 sekund hitrejši od Japonca in ne Takija.

Japonec je imel veliko težav s prilagajanjem na F1, kar potrjujejo tudi njegove izjave.

»Na prvi dirki v Interlagosu nisem vedel, da moram priti v bokse, nihče mi tega ni povedal,« je začel Japonec serijo svojih zarwes bizarnih in smešnih incidentov.

Tako je v Monte Carlu na kvalifikacijah trčil z varnostnim avtomobilom, na Madžarskem pa ga je zbil avto funkcionarjev, medtem ko je sam skušal pogasiti ogenj na svojem Arrowsu.

Poletje je Takiju prineslo tudi novega moštvenega kolega, ki je bil manj dominanten kot Morbidelli. Zgodba zase je bila Monza, kjer je Inoue prispeval k odstopu Hilla in Schumacherja. Ob nerodnem in poznem umikanju Schumacherju pred Roggio je povsem zamotil Hilla, ki je tesno sledil Nemcu, da je zamudil točko zaviranja in poslal iz dirke oba pretendenta za naslov prvaka. A za Japonca, ki je dirko začel daleč v ozadju, se bo ta dirka pokazala za sanjsko. Počasi se je vzpenjal po lestvici in končal kot osmi za Papisom, v današnjih časih bi to prineslo štiri točke.

A vse to ni bilo dovolj, da bi Japonec dobil še eno leto sedenja v F1, 12 odstopov na 17 dirkah je bilo dovolj tudi za Oliverja. Inoue je iskal srečo pri Minardiju, a ko sponzorskega denarja ni bilo več, je priložnost dobil Fisichella. Inoue je danes v Monte Carlu živeči menedžer mladih dirkačev. Smisel za humor pa je Japonec ohranil, prav tako samokritiko: »Bil sem najbolj obupen dirkač v zadnjih 20 letih v F1.«