Toyota Aygo 1.0 VVT-i X-Cite - Majhno in zapeljivo - Avtomanija

Majhno in zapeljivo

Toyota Aygo 1.0 VVT-i X-Cite

Majhno in zapeljivo

12.02.2015 00:25

Druga generacija slovaških trojčkov, ob Aygu še P108 in Citroen C1, bo imela pri nas še lažje delo.

Artur Švarc

Razlog je enostaven, na slovenskem trgu je dostopen le Toyotin izdelek, medtem ko PSA svojih dveh predstavnikov trojčkov ne ponuja.

3,45-metrski mestni malček si tega imena pravzaprav ne zasluži. Že res, da je majhen po zunanjih dimenzijah, a v notranjosti preseneti z velikostjo, tudi na zadnji klopi, k čemur pripomorejo globko v C-stebriček zarezana zadnja vrata.

Edina žrtev tega dimenzioniranja je prtljažnik, ki je zares zasilen, a pri avtomobilu, katerega osnovno poslanstvo so mestne ulice in kratki primestni skoki za največ dve osebi, je to bolj kot ne logično (in sprejemljivo).

Aygo z opremo X-Cite preseneti z všečno unikatno oranžno barvo, črno prevlečen zadnji stebriček pa naredi zanimiv efekt plavajoče strehe. Nič kaj manj vpadljiv ni niti sprednji del, s črnim X, ki se vleče od ogledal pa vse do dna odbijača. Skratka, X-Cite v oranžni je avto, ki ne bo spregledan, saj so se za njim obračali mnogi.

Pod motornim pokrovom je eden in edini motor, litrski trivaljnik z 51 kW (69 KM) in 95 Nm navora. Streže mu petstopenjski ročni menjalnik in kljub pospešku do stotice, ki je deklariran pri 14 sekundah, Aygo deluje precej bolj živo in poskočno. Ker gre za trivaljnik, pričakujte tudi izrazit specifičen ropotajoč zvok. Ob maksimalnem priganjanju bo motorček pil 6 litrov, drugače pa smo v kombinirani vožnji namerili 5,1 litra. Upoštevati je treba, da taka mala beštija sicer zahteva nekaj priprave na menjalniku, a težav pri prehitevanju nismo imeli niti enkrat. Dinamika je presenetljiva.

Kratka medosna razdalja se bo seveda poznala na slovenskih kolovozih, sploh pa pri ležečih položajih, čeprav je treba dodati, da je podvozje relativno tiho in udobno naravnano, Aygo pa je prijeten za voznika in potnike tako na daljših kot krajših potovanjih.  

Oranžna barva zunanjosti se lepo prepleta tudi v notranjosti, kjer je, roko na srce (in ceno), marsikaj ostalo neoblečeno. Odlagalnih mest je dovolj, pod sredinsko konzolo bosta stali celo dve pol litrski plastenki, vse skupaj pa je naravnano na mlajše voznike, od enotnih sedežev, ki spominjajo na športno dirkaške, do presenetljivo uporabnega infotainmenta X-touch. Edina zaresna pripomba leti na potovalni računalnik pred volanom, ki ga upravljamo z dvema gumboma pod zaslončkom, roka tja pa zna potovati celo skozi volanski obroč.

In še cena? 10.840 evrov. Mestni malček, hudega videza, kljub litrašu poskočen in pisan na kožo mladim.Naša prijateljica se je v testnika nesmrtno zaljubila v borih 10 minutah.  O Aygoju se bo še slišalo.

Tehnični podatki
Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija