Oblikovno je zdaj Corsa spredaj podobna manjšemu Adamu, zadaj pa aktualni Astri. A naj oblika ne zavede, pod njo je še vedno ista školjka kot pri prejšnji generaciji, mere se niso spremenile, so pa zato praktično nove vse zunanje površine, evolucijo namesto revolucije izdajajo silhueta in okna, ki so ista. A to ni nič slabega, saj s tem odpade določen del stroškov tako pri razvoju kot izdelavi, vse ostalo, od blatnikov, pokrova motorja in prtljažnika, do odbijačev, pa je novih. S tem je Corsa pridobila dva dodatna centimetra v dolžino, a kot rečeno, le na račun zajetnejših odbijačev.

Na srečo smo imeli možnost neposredno primerjati obe generaciji, kar si lahko ogledate v fotografijah. Določen trik prinaša tudi črna ploščica, nalepljena na zadnjem stebričku, ki optično podaljša potniški prostor, vrata in bok pa imajo pod stekli majhen rob, ki je dovolj, da so »nova« tudi vrata.

Druga pesmica je notranjost – armaturka je popolnoma nova, občutno manj nasuta z gumbi, na sredinski konzoli je velik zaslon z zdaj dodelanim iLinkom, ki deluje izvrstno, zapovrh je v slovenščini, enako velja tudi za merilnike z velikim zaslonom med obema okroglima inštrumentoma. V naši testni Corsi je lepoto zaokrožala še rumena prestavna ročica in ročica ročne zavore. Da so pri Corsi šli daleč naprej, kaže ne samo ogrevanje sedežev, pač pa celo volana, kar v teh podničelnih zimskih dneh pride prav, sploh če avta nimate v garaži.

Pripombi letita na dve malenkosti – sedeži v trivratni različici se še vedno nerodno pomikajo naprej, predvsem je šibka točka ročica v naslonjalu, a bolj kot to ga biksa potovalni računalnik. Na zadnji črtici vsebine rezervoarja se le-ta odloča, da imamo še 200 kilometrov dosega. Kar je v primeru manj izkušenih voznikov manjši handicap, a testa s kanglico v roki vseeno nismo izvajali.

Prtljažnika je za 280 litrov, s podiranjem sedežev pa dobimo dobrih 1000 litrov, a trivratna Corsa je mišljena predvsem kot avto za dva, saj je prostora zadaj bolj za otroke.

Pod motornim pokrovom smo imeli 1,4-litrski turbo Ecotec s 74 kW (100 KM), ki je zelo živahen in odziven, svoje pa doda tudi šeststopenjski ročni menjalnik. Opazili smo sicer, da peta in šesta prestava skrajno desno potrebujeta nekaj več sile pri prestavljanju, a to so skoraj nepomembne malenkosti. Povprečna poraba se je gibala pri 7,4 litrih, je pa res, da ob športnem in znižanem podvozju (300€) Corsa kar vabi k bolj dinamični vožnji in takrat se malčica spremeni v malega športnika, poraba pa spleza v 8 litrov in pol. Nov je volanski mehanizem in servo, ki naredi sukanje volana zelo prijetno tudi za bolj nežne ročice, dodatna moč, ki se vklopi s stikalom, pa dobesedno omogoča vrtenje volana na mestu z mezincem. Tudi vzmetenje zavoljo serijske priredbe odlično skrbi za udobje tudi na slovenskih cestnih katastrofah, kolikor je z malim štirimetrskim avtomobilom sploh mogoče dojemati tovrstne strelske jarke.

In še cena? V osnovi trivratna Corsa Color Edition vzame 12.290 evrov, dodali pa so nam še za 3.840 evrov dodatne opreme, med katero bi vsekakor priporočili radio iLink in še nekaj malenkosti, ki jih lahko vidite v specifikacijah. Še največ vzamejo biksenonske luči za 750 evrov in samodejna klimatska naprava za 1150 evrov. Če naletite še na trgovca z dobro voljo, pa se itak pogovarjate o lepih popustih.

Ni kaj, pristop Opla, da radikalno osveži Corso, s tem da ohrani osnovo, se razen nespremenjene teže, obnese za oceno odlično sedi 5. Sploh, če zdaj vemo, da je pod povsem drugačnim videzom enaka šasija, vse ostalo pa je tehnično 10 let mlajše in to uspešno. Opel stavi na Corso in vse kaže, da so zvezde na njegovi strani. Pohvalno.