Glede na to, da so v teh časih električni avtomobili bolj kot ne trendovski, je izbira največjega posebneža v prodajni paleti logična. In iskreno, funky Soul se kot električen avto obnese zelo dobro.

Kia Soul EV, ki smo jo tekom testa, zaradi njenega imena, ljubkovalno poimenoval Dušica, je torej avto, katerega osnovni pogon je elektrika. To je inženirjem dalo manj svobode pri snovanju električnega pogona, kljub temu pa jim je vse skupaj dobro uspelo. S tega vidika je tudi uporabnost Soula in občutek v njem, praktično enak, kot v običajnem avtu. 

Morda je občutek celo nekoliko boljši, saj ima električni Soul na voljo cel kup stvari, ki človeka zabavajo. Odličen zvočni sistem, simpatična, svetla notranjost in velik zaslon, občutljiv na dotik, preko katerega lahko krmarite praktično vse, pregledujete porabo in si nenazadnje časovno nastavite ogrevanje oz. hlajenje notranjosti avtomobila (če je priklopljen na napajanje), so le nekatere značilnosti. Tu je še kamera za vzvratno vožnjo in pa ambientalna osvetlitev, ki se lahko celo prilagaja ritmom, ki prihajajo iz zvočnikov. Tudi zadnja klop ponuja dovolj prostora potnikom, medtem ko bi si želeli morda nekoliko večji prtljažni prostor, saj je le ta odmerjen na zgolj 250 litrov.

Elektromotor v Soulu zmore razvijati 81 kW (110 KM), vseh 285 Nm navora pa je na voljo praktično z ničle, kar dela vožnjo s takim avtom posebno. Zakaj? Kljub uradnemu pospešku 12-ih sekund do 100 km/h, se avto z mesta dobesedno izstreli in je nekje do 50 km/h praktično neulovljiv tudi za močnejše bencinsko oziroma dizelsko gnane avtomobile. In kar je najbolj impozantno, vse se dogaja praktično v popolni tišini. Edini zvok, ki ga boste slišali, je piš vetra in pa hrup, ki ga s kotaljenjem povzročajo gume.

Tovarna sicer obljublja v idealnih razmerah domet 200 km, pri čemer moramo takoj opozoriti, da teh idealnih razmer praktično nikoli nismo dosegli. Na testu nam, namreč več kot 120 km z enim polnjenjem, ni uspelo prevoziti in to kljub izklapljanju klimatske naprave. Poleg omejenega dometa pa je tu še ena hiba, ki zaznamuje električne avtomobile, to je dolgotrajnost polnjenja. V Soulu smo imeli na voljo dva različna načina, preko klasične, 220V, domače vtičnice in pa preko tri faznega toka, ki je seveda bistveno hitrejši. Na prvi način traja polnjenje povsem prazne baterije okoli 12 ur, medtem ko je preko tri faznega toka avto poln približno v petih urah. Pozitivna plat pa je ta, da so v Ljubljani, kjer je preskus potekal, na javnih mestih na voljo predvsem slednje polnilnice.

In tako smo prišli do praktične uporabnosti električnega avtomobila v mestu.  Naj tako omenim, da smo z avtom dobili tudi kartico Elektra Ljubljana, s katero smo lahko avto polnili na njihovih polnilnih postajah. Ko se enkrat registrirate (težave s tem si lahko preberete v članku), ju uporaba sila enostavna. Prislonite magnetno kartico, priklopite avto in pot po opravkih je svobodna. Prepredenost Ljubljane s polnilnimi postajami je dobra. Na voljo jih je 47, z okolico celo 57. Nekatere so javne, nekatere zasebne, redke povsem brezplačne. Tako smo našli tudi na Miklošičevi cesti in ta je tudi najenostavnejša za uporabo: pridete in priklopite. 

120 kilometrski domet je za mestno in primestno uporabo dovoljšen, še posebej če ga kombinirate z vmesnimi polnjenji (na tri faznem toku lahko v dveh urah, medtem ko nakupujete, napolnite skorajda polovico baterije). Za daljše razdalje, še posebej po avtocesti, na Kio Sou EV raje ne računajte, saj poraba skokovito naraste. Na testu je od nas zahtevala v povprečju 20 kWh/100 km. Kaj to pomeni v praksi? V omrežju Elektra Ljubljana, če ga seveda polnimo na domači vtičnici, nas je v najboljšem primeru 100 km vožnje zadeva stala 90 centov (če polnite v obdobju nižje tarife, ko je cena kWh 0,04516€). Če potegnemo vzporednico s sodobnim bencinskim motorjem, katerega poraba je, recimo, 6l/100km, je razlika v ceni precejšnja. Ob trenutni ceni bencina, je strošek vožnje po 100 kilometrov, z motorjem na notranje izgorevanje, 7,8€. Razlika je torej več kot očitna, pa vendarle, ali se električni avto splača?

Za navadnega uporabnika, če le ni elektro entuzijast, zagotovo ne. Razlika v ceni je namreč zelo velika in se, ob upoštevanju subvencije na električna vozila, prej kot v treh letih ne povrne. Kia Soul EV stane 34.900€ (subvencija države znaša cca 5000€), medtem ko je zelo dobro opremljen bencinski Soul na voljo za 20 tisočakov. Kljub temu, da pri slovenskem uvozniku prodaje Kie Soul EV v Sloveniji najprej niso načrtovali, pa smo dan po koncu testa prejeli obvestilo, da bo nekaj tovrstnih avtomobilov vendarle na voljo tudi slovenskim kupcem. 

Kar je na koncu koncev dobra novica, saj gre za zelo dober poskus elektrifikacije navadnega avtomobila. Avto je tih, udoben, zaradi nizko nameščenih akumulatorjev je nizko tudi težišče in je posledično dobra tudi lega na cesti, zmogljiv je povsem dovolj, poleg tega pa je tudi bogato opremljen in že na pogled zelo zabaven. Objektivno je na koncu očitkov malo. Seveda se pojavljajo predvsem na račun klasičnih »električnih« hib, pa morda velikosti prtljažnega prostora. Skoraj vse ostalo pa je na testu prepričalo.