BMW so s prvim X6 orali ledino in šli v neznano. Njihov drzni korak kupeja s terenskim pedigrejem se je očitno splačal, s prvo generacijo, ki je prišla na trg 2009, je kradel poglede. Mnogim se tovrstna rešitev zdi povsem neuporabna, a velikanski terenski kupe je bil z 240 tisoč primerki prodajna (in tatinska) uspešnica vseh 6 let. Tako uspešen, da je BMW posledično ob drugi generaciji prišel še z manjšim X4, Mercedes pa si je zaželel del njihovega vrtička z nedavno predstavljenima GLE in GLC Coupe.

Oblikovno se novega X6 F16 najlažje spozna po bolj ozkih in oglatih lučeh in bolj pokončno postavljeno masko, enako je na boku nekaj več reliefa, kupejevski zadek pa prinaša ožje luči in nekaj več prtljažnika.

Nič kaj manj dinamična, če upoštevamo BMW-jev konzervativni pristop, ni notranjost. Klasični BMW, kjer ni odstopanja od hišnih smernic, z odličnim v slovenščino prevedenim infotainmentom in vsem, kar sodi zraven. Nekaj muke je le s privajanjem na zagon in »samodejno« ročno zavoro, katere logike nismo uspeli v celoti zaobvladati, enkrat ugasne, drugič ne, spet enkrat sam, drugič ne, se pa na srečo z zaklepanjem od zunaj kontakt po nekaj sekundah ugasne.

No, glavna novost v notranjosti je nov digitalni pano merilnikov pred volanom. Velik osrednji zaslon nosi merilnika hitrosti in vrtljajev, manjša za temperaturo in gorivo pa sta prav tako visokoločljivostna zaslončka. In odvisno od programa vožnje (Sport, Comfort, Eco) se spremenijo tudi videz merilnikov. Eco opozarja na pritisk na stopalko, športni način v rdečem na veliko izpisuje hitrost, ki jo dosegamo. Skratka, všečno in zanimivo, čeprav so jih s tem prehiteli pri Volvu in Audiju. Ima pa naš X6 dodatno tudi HUD zaslon, ki simpatično izpisuje cel kup uporabnih reči pred voznikovimi očmi.

Avto je obdan s kamerami na vseh štirih koncih in prikazuje ob običajni vzvratni kameri tudi pogled od zgoraj in naprej, le da so kamero spredaj kar malce šlampasto umestili med ledvički, črna pika nad tablico pa je tudi estetki minus.

Prostora je več kot dovolj tako spredaj kot zadaj, nenazadnje X6 meri le še šest centimetrov manj od petih metrov. Notranjost v našem primeru je bila odeta v kričeče rdeče usnje. Stvar okusa pač.

Prtljažnik je omejen s svojim kupejevskim zadkom, a vseeno izdaten, pod dnom pa je ob odsotnosti rezervnega kolesa še nekaj prostora za kramo. Prtljažna vrata se v celoti odpirajo in zapirajo tudi s ključem, spet hvalimo, da ima gumb za zapiranje na prtljažnih vratih še dvojnika, ki po zapiranju avto tudi zaklene. Trivialna, a malokrat uporabljena rešitev, ki smo jo prvič opazili pri X4.

Pod motornim pokrovom velikana je bil osnovni 3-litrski vrstni dizel, ki premore 190 kW (258 KM) in 560 nm navora. Vse skupaj je dovolj, da reč do stotice pospeši v samo 6,7 sekunde, seveda pod Sport programom. Zavidljiv podatek, če upoštevamo, da X6 šteje kar 2 stota preko dveh ton. Motorju je stregel dvosklopčni osemstopenjski menjalnik, ki ga je užitek pretikati tudi na volanu, a dejstvo je, da je kljub normirani poskočnosti osnovni dizel predvsem potovalna zadeva. Mirna vožnja, uglajeno podvozje, štirikolesni pogon, robustnost in še bi lahko dodali. Neke resnejše pripombe na sam pogonski sklop ni, mogoče zmoti le sistem start-stop, ki ni tako bliskovit, kot bi pričakovali. Morda le toliko, da je povprečna poraba 10,6 litra, kar je enkrat več kot v tehničnih podatkih, a tovrstni tovarniški nategi so tako ali tako že (in bodo ostali še nekaj časa) praksa.

Tako pogledano čez palec ni pretirana, za X6 seveda, niti cena. Avto v osnovi vzame 75.500 evrov, skupaj z dodatki, med katerimi vzame največ prilagodljivo podvozje za 6 tisočakov, pa se cena povzpne (glej cenik zgoraj) na 102.418 evrov. A vse to pravzaprav niti ni pomembno. Impozantnost nenavadnega terenca ali kupeja, odvisno s katere strani ga jemljete, nima cene. In po prihodu druge generacije se zdi, da legenda X6 traja naprej, neglede na to, kaj bosta (sta) storila Mercedes in Audi.