Očitno so vodilni pri Mitsubishiju to zaznali (zagotovo tudi s pomočjo slabih prodajnih številk Colta), zaradi česar so se tokrat odločili izdelati njegovega naslednika, ki bolj prepričljivo nastopa na tržišču, predvsem s svojimi kompaktnimi dimenzijami, ceno in izredno varčnim motorjem.

Čeprav Space Star na prvi pogled deluje kot majhen, s prostorom skopo odmerjen avtomobil, se to mnenje spremeni takoj, ko se usedete vanj. Notranjost je dovolj prostorna tudi za višje rasle voznike in sopotnike. Kljub temu, da sem sam nekoliko višje postave in imam posledično sedež pomaknjen nekoliko bolj nazaj, sopotnik za menoj pomanjkanja prostora ni občutil.

Je pa pomanjkanje prostora moč občutiti v prtljažnem prostoru, ker je prostora za kakšno torbo ali dve. Prtljažni prostor ponuja zmernih 235 litrov prostornine, zadnja klop je deljiva (pomična ne), na splošno pa je prtljažnik obdelan ravno toliko kot mora biti – enostavno. Vendar njegove majhnosti ne bi mogli enačiti z negativnim predznakom, kajti Space Star (kljub imenu) zagotovo ni zasnovan za daljša potovanja, se pa zato toliko bolje, oziroma rečeno odlično, znajde v mestnem vrvežu. Parkiranje je silno enostavno, zahvaljujoč dovolj velikim vzvratnim ogledalom in pokončnemu zadku. Prav tako svojo nalogo odlično opravlja tudi avtomatska klimatska naprava, ki je od sonca razgret avtomobil (s temnjenimi zadnjimi stekli) ohladila v kratkem času. Nad njo se nahaja avtoradio, pri katerem pa smo kar nekaj časa iskali funkcijo Bluetooth, vendar zaman. Po nekaj minutah smo presenečeno obupali, in to Mitsubishiju kar nekoliko zamerimo, saj danes skorajda ni novega vozila, ki te funkcije ne bi ponujal. Kot dodaten plus pa štejemo senzor za dež in dnevne luči, ki so tako 'pametne', da ko je potreba, same preklopijo v zasenčene. Prav tako smo pogrešali tudi pregleden potovalni računalnik. Če so obvolanske ročice že opremljene z vsemi mogočimi stikali, kako zlomka niso mogli nanje namestiti še dveh tipk za upravljanje le tega. Za pregled nad porabo (ki je resnično impresivna) se je potrebno stegniti proti merilnikom in se sprehajati med vsemi mogočimi prikazi- nam osebno nepraktično in morda na trenutke tudi nevarno.

In če je že govora o nizki porabi, je potrebno poudariti, da ta ni le posledica tako izpopolnjene motorne tehnologije, temveč tudi nizke mase vozila. Ta namreč znaša manj kot 1000 kilogramov (od 845-925 kg) in to se pri malce natančnejšem opazovanju vozila hitro opazi.

Vrata se zapirajo lahkotno, vendar votlo. Pločevina je tanka in tesneje vrat je prilagojeno mestni vožnji. Pri nekoliko hitrejši vožnji po avtocesti se raven hrupa hitro dvigne, avtomobil pa zaradi svoje nizke mase kaj hitro zapleše po cestišču ob malce močnejšem vetru ali ostrejšemu zavijanju – stvar, na katero se je pač potrebno privaditi ali pa zmanjšati hitrostne apetite. Saj ne da Space Star ni hitra zadeva, daleč od tega. Pospeševanje je odločno in popolnoma prilagojeno mestni vožnji. Mestni vožnji pa je prilagojen tudi start&stop sistem, ki deluje tako kot od njega pričakujete. Za še varčnejšo vožnjo pa so inženirji na desno stran merilnikov vgradili prikazovalnik ekonomičnosti. Če so bili ti v preteklosti bolj za okras v stilu Night Riderjevega KITT-a, je ta prikazovalnik odlično usklajen z dejansko porabo goriva. In koliko porabi ta mestni malček?

Odvisno od tega, koliko ga priganjate. Z lahkoto popije skoraj 7 litrov neosvinčenega 95-oktanskega goriva, vendar je potrebno tu poudariti, da sem stopalko za plin nekaj časa tiščal do konca predvsem zaradi simpatičnega zvoka, ki ga 1,2-litrski trivaljnik s 59 kW (80 KM) ob priganjanju proizvaja. Ko pa sem spoznal, da zven trivaljnika odmeva ušesom prijetno zgolj v notranjosti, sem to namerno kaj hitro opustil. Tedaj pa se je poraba goriva drastično spustila. Upam si celo trditi, da jo je moč spraviti pod 5 litrov na 100 prevoženih kilometrov, če le malo razmišljate o načinu vožnje.

O načinu vožnje pa morate razmišljati tudi pri vožnji skozi ovinke, saj je Space Star (ponovno poudarjam) mestno naravnan. Nagibanja je kar nekaj, tudi srečevanje s številnimi udarnimi jamami, ki jih na slovenskih cestah mrgoli, ni najbolj ušesom prijetno. Volanski obroč, ki je odet v usnje, se rokam lepo poda, vendar veliko povratnih informacij ne posreduje. Različica Invite tako poleg že naštetega ponuja tudi senzor za osvetlitev (samodejen vklop žarometov), senzor za dež, 15'' platišča iz lahke litine s pnevmatikami dimenzij 175/55 R15, zunanje kljuke v barvi vozila, ogrevana zunanja ogledala v barvi vozila, merilec zunanje temperature , oblazinjenje sedežev v črni vafelj tkanini, po višini nastavljiv sovoznikov sedež in štiri električno pomična stekla.

Za »vesoljsko zvezdo« bi lahko dejali, da je, vsaj kar se zasnove tiče, svetlobna leta pred predhodnim modelom Colt. Ne toliko zaradi tehnike, temveč bolj s stališča uporabnosti. Vozilo, za katerega je potrebno odšteti 10.640 evrov (osnovni model 10.290 eur), ponuja vse, kar od njega pričakujete. Nizko porabo, simpatičen (nekaterim sicer konzervativen) izgled in ravno prav dodatne opreme. Spojler na pokrovu prtljažnika, vpadljiva zelena barva, posrečen zvok ob priganjanju in odlično odmerjen prostor v kabini pa ga le še oplemenita. Aja, sistem za prostoročno telefoniranje pa si le omislite, denarnica vam bo hvaležna.