Dirka za VN Kanade zagotovo ni botrovala k temu, da bi padli s stola. Kljub temu pa je dirka nudila zanimive trenutke, le pri vrhu se ni nič dogajalo. A mnogi gledalci so kanadsko dirko videli kot dolgočasno. Tudi nekdanji dirkač formule ena in trenutni strokovni komentator dirk Martin Brundle.   

Toda, namesto da bi udrihal po tehničnem pravilniku formule ena, si je Brundle podrobno ogledal težave. "Po dirki sem govoril z mnogimi navijači, ki so bili ob stezi, in bili so navdušeni," tako Britanec v svojem blogu za televizijo Sky. Brundlov – tudi samokritičen – zaključek se glasi: "Energije, ki nastane na prizorišču dirke, ne posredujemo dovolj dobro preko televizije." Glavno težavo pri tem vidi v radijskih zvezah, ki so v zadnjem času vse bolj dostopne gledalcem pred TV sprejemnikih. "Vse to razvodeni z neštetimi previdnimi sporočili preko radijskih zvez."

Brundle s tem meni: Večina sporočil, ki jih slišijo tudi gledalci, se navezujejo na varčevanje s tehniko. "Če dirkaču ni treba paziti na zavore, potem morajo paziti na pnevmatike ali pa varčevati z gorivom. V 80-ih in 90-ih letih, ko sem še sam dirkal v formuli ena, smo tudi počeli vse to, kar smo priča danes. Celo še več. Paziti smo morali tudi na sklopko, menjalnik, obese, itd."

Tudi varčevanje z gorivom ni nič novega. In to iz preprostega razloga: "Če imaš za celotno dirko 10 kilogramov bencina več v rezervoarju, te to stane okrog 20 sekund," tako Brundle. Zaradi tega tudi danes ne dirkajo vsi z dovoljeno količino bencina, ki je 100 kilogramov. Prej se je pri količini bencina špekuliralo tudi z možnostjo prihoda varnostnega avta. Če ta ni prišel na stezo, je bil dirkač primoran varčevati z gorivom.

Enako velja za zavore in vse druge tehnične elemente. "Večje zavore in hladilne odprtine stanejo dodatno težo ali pa večji zračni upor. In tega inženirji ne želijo. To se do sedaj ni nič spremenilo. Toda, kaj se je pa dejansko spremenilo v pogledu – po mnenju mnogih navijačev – na najboljše obdobje formule ena?," se upravičeno sprašuje Britanec. Njegov odgovor je kratek: telemetrija. Danes inženirji ob stezi in v garažah ter celo v tovarnah dobijo nešteto podatkov v realnem času.

Namesto presenetljivih odstopov, smo večinoma priča informacijam dirkačem, da se napoveduje tehnična okvara. Potem sledi dvoje: ali ekipa dirkalnik nemudoma pokliče v bokse, ali pa dirkači dobijo določena navodila, kako ravnati s tehniko. "V preteklosti so dirkači enostavno poskušali narediti najboljše in potem le upali, da bo vse dobro," tako Brundle. "Zanesljivost je bila že v obdobju okrog leta 2000 šokantna, toda odločilnega pomena je bilo, da informacije in navodila dirkačem niso bile v velikem stilu preko radijskih zvez dostopne televizijskim gledalcem. To je v primerjavi s preteklostjo velika sprememba."

Dejansko bi morali vse napotke in informacije preko radijskih zvez prepovedati. Odgovarjajoča direktiva je na naslov vseh ekip sledila pred lansko dirko v Singapurju. Vendar so varuhi pravil zaradi protestov nekaterih moštev to direktivo omehčali. Vendar je meja, kaj je dovoljeno in kaj ne, zelo porozna. Tehnična navodila so še naprej dovoljena, tako imenovani Driver-Coaching (torej navodila dirkačem, kako naj ravnajo, ipd.) pa ne več.  

Brundle pa še vidi nek dejavnik, ki problem samo še okrepi: "Istočasno pa danes vsi skupaj zahtevamo večji šov, več zabave. Na televizijah je sedaj večja izbira ali pa se lahko na internetu zabavamo in pogovarjamo. Medijski svet se je spremenil in zaradi tega bi se morala spremeniti tudi formula ena." Vendar pa proces uvajanja pravil v formuli ena zelo zapleten. "Kajti, kjer bi se končala ena težava, se začne že druga," še doda Brundle.