Jules se je rodil tretjega avgusta 1989 v Nici v Franciji. Dirkanje so imeli v družini, saj je bil njegov ded Mauro Bianchi trikratni svetovni prvak v GT katergoriji, njegov prastric Lucien pa je 1968 zmagal na 24 ur Le Mansa in med letoma 1959 in 1968 nastopil celo na 19 dirkah F1 in 1968 s Cooperjem osvojil ene stopničke v Monte Carlu.

Za mladega Julesa je skrbel ART-ov šef Nicolas Todt, ki je tudi menedžer Felipeja Masse. Mladinec je otroštvo dirkal v kartingu, potem pa je 2007 presedlal v francosko Formulo Renault 2.0, kjer je prvenstvo končal kot prvak s petimi zmagami, isto leto je tudi trikrat nastopil v FR Eurocupu, kjer je enkrat štartal z najboljšega položaja. Konec 2007 je Bianchi podpisal pogodbo z ART GP za evropsko F3, 2008 je dobil Masters of Formula 3 v Zolderju, skupno pa je bil na koncu sezone tretji. V F3 Euroseries je nadaljeval tudi 2009 in kot moštvene kolege pri ART gostil Bottasa, Gutierreza in Adriena Tambaya. Z osmimi zmagami je bil že dirko pred koncem prvak, a je na zadnji v Hockenheimu osvojil še tretjo. Tisto leto je odpeljal tudi dirko v Monaku s FR 3.5.

Naslednje leto 2010 se je Bianchi z ART preselil v azijsko GP2 prvenstvo, kjer je dirkal na treh od štirih dirkah, glavna naloga pa mu je bila GP2 prvenstvo, kjer je dvakrat osvojil najboljši štartni položaj in kar nekaj točk, dokler se ni ponesrečil na dirki v Budimpešti, ko se je po prvem ovinku zavrtel, vanj pa je priletel Ho Pin Tung, kitajski dirkač. Bianchi je dobil zlom drugega ledvenega procesa, a kljub pesimističnim napovedim je nastopil že na naslednji dirki. Pri ART je ostal tudi v naslednji sezoni, ko sta bila z Gutierrezom moštvena kolega. Štartal je tudi na prvih dveh dirkah azijske serije GP2 in v glavni dirki zmagal pred Grosjeanom, na šprintu pa četrti, vendar je pozneje prejel kazen. Azijsko prvenstvo GP2 2011 je končal kot drugi za prvakom Grosjeanom, v glavni seriji pa je bil na koncu tretji, za Grosjeanom in Filippijem.

Naslednje leto se je Bianchi preselil v FR 3.5, kjer je vozil za Tech 1 Racing skupaj z Korjusom in Abtom.

Avgusta 2009 se je v medijih pojavila govorica, da bi lahko Bianchi vskočil v Ferrari namesto Badoerja, ki je prav tako nadomeščal poškodovanega Masso. Prav tako je testiral za Ferrari v Jerezu v začetku decembra skupaj z drugimi mladci iz italijanske F3, Zampierijem, Zipolijem in Lopezom. Njegova predstava je bila dovolj, da so ga takoj vključili v Ferrari Driver Academy in z njim podpisali večletno pogodbo. Novembra 2010 so ga pri Ferrariju potrdili za testnega in rezervnega voznika za sezono 2011, s čemer je zamenjal Badoerja, Fisichello in Geneja, obljubljen pa mu je bil tudi test 16. In 17. Novembra na testu mladih dirkačev v Abu Dabiju. 13. Septembra je testiral za Ferrari v Fiorano kot del programa Akademije, skupaj s Perezom. Bianchi je naredil 70 krogov in postavil čas 1:00.213. Za 2012 ga je Ferrari posodil Force Indiji, za katere je vozil petkov trening na 9 dirkah.

Pred sezono 2013, 1. marca, so pri Marussiji sporočili, da so prekinili pogodbo z Luizom Razio zaradi sponzorskih zadev in da bo namesto njega dirkal Jules Bianchi. Na prvi dirki v Avstraliji se je kvalificiral pred Chiltonom na 19. mestu s tričetrt sekunde prednosti. V prvem krogu je prehitel Maldonada in Ricciarda in dirko končal na 15. mestu. V Maleziji je bil spet 19. na štartu, za Q2 pa so mu zmanjkale tri desetinke. Na štartu je sicer padel za oba Caterhama, dirko pa je končal kot 13., kot najboljši od novih ekip. Razen na VN Madžarske je bil na vseh kvalifikacijah in dirkah, ki sta jih zaključila oba, hitrejši od Maxa Chiltona. Na VN Japonske, leto pred usodnim dogodkom je dobil kazen 10 mest zaradi tretjega opomina med sezono, na dirki pa je že v začetku trčil z van der Gardejem.

Še pred iztekom sezone so ga pri Marussiji potrdili tudi za 2014. Sezona se zanj ni začela dobro, na prvi dirki v Avstrailiji je bil brez uvrstitve, potem pa se je v Monaku zgodil čudež in Bianchi je z devetim mestom osvojil svoje prve točke in prve in edine točke tudi za Marussijo. Na devetih dirkah, ki sta jih končala skupaj s Chiltonom, je bil na osmih pred Britancem in tako postal prvi voznik Marussije, Bianchi je lani odstopil petkrat, od tega trikrat zaradi mehanskih okvar. Dan po usodni nesreči v Suzuki je di Montezemolo omenil, da je bil Bianchi planiran za tretjega voznika Ferrarija, če bi se zaradi osipa ekip zgodilo, da bi preostali vozili s tremi dirkalniki. Bianchi je sezono končal kot 17. v prvenstvu, 7. novembra pa je šla Marussija v stečaj, a seveda je 10. Mesto v prvenstvu in nekaj denarja bilo dovolj, da so se ostanki Bianchijeve ekipe vrnili 2015 kot Manor. Dirkalnik Manorja še vedno nosi hashtag #ForzaJules, verjamemo pa, da bo ta vikend v Budimpešti kar del tega obarvan v črnino.

Jules Bianchi je umrl v petek zvečer 17. julija zaradi posledic nesreče lani v Suzkuki in je tako nesrečna prva žrtev med dirkači po 21 letih od smrti Ayrtona Senne. Novico je svetu ob dveh zjutraj pred šestimi urami sporočil njegov oče.

#ForzaJules!