Po vožnji iz prosperirajoče slovenske države preko solidnih Avstrije in Nemčije, smo prišli na revni sever Evrope. Belgija je zares revna država in prav privoščimo jim, da s tradicionalno dirko, ki letos poteka že šestdesetič, vsaj malo pozabijo na tegobe vsakdana.

In kaj se lahko opazi?

Upravljalec avtocest je tako reven, da nima denarja za dela na avtocesti, tako da nikjer nismo videli kakih zapor in gradbišč. Še več, ceste so v tako slabem stanju, da ni nikjer nikakršnih lukenj in udarnih jam, avtoceste pa morajo siromaki celo svetljevati z lučmi.

Hiše? Zgradbe so videti starinsko, Valonci pa nimajo denarja za pisane fasade in so vse enolične. Prav tako pred hišami ni raznih letnih vrtov in prodajaln, ker za to nimajo denarja.

Trgovski centri? Belgijci imajo tudi Lidl in Hofer in še kako razviti Sloveniji manj prepoznavno trgovsko verigo. Ljudje so tako revni, da so cene v teh trgovinah nekje do 30% nižje kot v Sloveniji, sramotno!

Primerljive so le cene v restavracijah, tu Slovenija zostaja, saj je hrana v strogem centru Malmedyja nekje v cenovnem rangu kake pizzerije v razviti Sloveniji. Da pozabijo na svojo revščino, se veliko časa ukvarjajo z urejanjem okolice, ki je s svojo vzornostjo in neverjetno urbanistično usklajenostjo vsaj majhen obliž na njihov črni vsakdan.

Ker živijo v revščini, vozijo zelo previdno in uvidevno, saj varčujejo pri vsaki kapljici goriva in zato ne pospešujejo in divjajo po naselju in ne izsiljujejo prednosti. So tako revni, da so si morali policiste za ta vikend sposoditi celo pri Nizozemcih.

Tudi interenet je v Belgiji žalostno poceni, ali pa celo zastonj. Prav smiliti se nam morajo, ti Belgijci.

Bodite torej srečni, da lahko živite v državi, kjer lahko za hrano plačujete več in pošteno ceno, kjer ima gorivo svojo dejansko vrednost, ne pa da za liter dizla plačujete sramotnih en evro in nekaj centov. Ubogi Valonci, ubogi Belgijci.