Nič bencina, samo elektrika.

Renault Twizy je nastal v želji zadostiti osnovnim potrebam po mobilnosti in avtomobilček opremiti s tehnologijo, ki prinaša nične neposredne emisije. Elektrika ljubi lahkotnost nadgradnje. Trendovski pogled na življenje pa unikatnost in nekonformizem. Obrnjeno drugače, Twizy je majhen, lahek in mobilno sposoben. Obenem ste v njem vedno v očeh javnosti.

Ne, nima oken.

Tudi vrata so pravzaprav del dodatne opreme. Renault Twizy ni prevozno sredstvo, ki bi ga uspešno prodajali v rusko zimo. V letošnjem tropskem poletju nismo imeli ravno veliko priložnosti preizkusiti koliko dežja zapade vanj ob vratih in ob pomanjkanju oken. Znanci z izraženimi ročnimi spretnostmi so zatrjevali, da bi nam za veseljem ukrojili kaj, kar bi pripeli na vrata. Naš odgovor pa je bil vedno enoglasen, streha je dovolj. Če bo dež bo potrebno natakniti motoristična, nepremočljiva oblačila z dodatki Gore tekstila. Pametno pa so pri Renaultu vgradili odtok sredi sedeža in v predelu nog. Da ne bi niti pomislili na malo potrebo!

Za enega ali za dva?

Twizy premore dva sedež. Dobro enega in nekaj trde spužve v dveh kosih za sovoznika ali sovoznico. Prednji sedež je mogoče odmakniti dovolj naprej, da zadnji potnik vstopi. Če gre za potnico s kratkim krilcem, lahko okolica  brez korekcije vida prebere tudi znamko spodnjega perila. Morda je tudi to včasih uporabno. Za naslonjalom se skriva del obvezne opreme in nekaj prostora za najbolj minimalistične nakupe. Zadnje je dejansko največja uporabna slabostTwizyja. Saj se avtomobil ne zaklene, predal na armaturni plošči pa sprejme na vsaki strani po tri vrečke pistacij. Neolupljenih.

Neslišen pogon.

Elektrika je čudna reč. Med bencinskimi navdušenci včasih izzove malo groze. Ko pa enkrat preizkusite močan električen avto ali recimo Twizyjevih 13kW v ohišju “megagokarta”, se utegne mnenje korenito spremeniti. Twizy je povsem sodobno in spodobno motoriziran. Zmore malo manj kot 90 km/h po merilniku hitrosti, kar je za mesto veselo dovlj in celo preveč. Pospešuje neslišno in presenetljivo hitro za mimo vozeče. Ob ropotu okolice ali izzivu vožnje med tovornjaki na avtocesti, je samo jemajoče tudi za voznika in potnika. Baterije niso vsemogočne, vendar je poraba zaloge električne energije zmerna. Vožnje po Ljubljani niso strah zbujajoče, ker merilnik zaloge ne pada tako zelo hitro, realno nas je postalo bolj strah po 75 in več kilometrih. 

Podvozje formule.

Twizyjevo podvozje je močno vidno. Če bi bil cenovno sprejemljivejši za mlade bi zagotovo naredili vrsto dodatkov, ki bi jih nato mladci kar sami vgrajevali. Twizy je kot eno lahek, kot drugo pa enostavno sestavljen. V vožnji je precej čvrst, približno enakovredno zaradi vzmetenja in zaradi športno trdih blazin na sedežih. Twizy je torej avto za upravljalce cest, ker brez dragih in napornih meritev točno vedno kje so težave ali kje so jim izvajalci ponagajali s “šlampasto” izvedbo del. Trd volanski mehanizem je izredno neposreden, Twizy se pelje kot gokart. Ima tudi trd predal za zavoro, ki ga je vseeno mogoče sprejemljivo dobro dozirati in ročno zavoro, ki jo morajo pri Renaultu nujno urediti. Na kratko in pod črto - pojdite ga preizkusiti, da ne bo prepozno.

Pod črto.

Srce bi Twizyja kupilo čisto takoj. Še preden se konča poletje in preden se konča indijansko poletje. Vseeno mu je za ceno, najem baterij, dež, veter, sneg in kar je še povsem neprijetnih vremenskih dogajanj. Ker je druženje s Twizyjem tako pristno, poti z njim hitre in prijetne, neposredni stroški uporabe dovolj majhni in ima za tiste malo težje prometne okoliščine vsaj štiri kolesa. Razum gre v drugo skrajnost. Kje je vsaj malo prtljažnika? Zakaj je potrebno plačevati ne ravno nizko “zavarovalnino” za baterije? Kaj bo, ko zapade sneg? Zakaj ni plastičnih oken za ponoči, da notranjosti ne izkoristijo živali za udoben WC? Twizy bi lahko postal popularen v mediteranskem okolju primorskih mest ali celo na otokih, ki želijo negovati način življenja v sozvočju z naravo. Pri nas utegne biti redkejši. Je to morda razlog več, da še enkrat premislimo?