Če gledamo še malce naprej od modela Cooper S, ki premore »borih« 181 konjskih sil – kar je po pravici povedano več kot dovolj za večino voznikov – najdemo model Mini John Cooper Works, s kar 170 kW (231 KM) in 320 Nm navora. Tretja generacija tega maksimiziranega modela (seveda v primerjavi z njegovim originalnim predhodnikom) ponuja vse, kar je v 60-tih letih 20. stoletja poosebljal pravi Mini.

Ko sem se usedel za volan Minija, je takoj postalo jasno, da ta zgodba ne bo zgodba o zgolj še enem testnem vozilu, temveč zgodba navdušenja in zavidljivih pogledov. Namreč, že ob prvi postavitvi na križišče in stanjem pred semaforjem, je voznik na vzporednem voznem pasu pogledoval proti napisu John Cooper Works na levem blatniku in verjetno razmišljal, ali naj me, ali ne. Izzove seveda. In, kot zakleto je ob prižgani zeleni luči stopalko za plin (najverjetneje) pohodil do konca in pričakoval odziv z moje strani. Sprva sem namreč svoj temperament še nekako brzdal, toda že v naslednjem trenutku me je izdala radovednost, česa vsega je 2-litrski turbo štirivaljnik, ki je bil med drugim opremljen tudi s Steptronic športnim menjalnikom, sposoben. In občutil sem, da marsičesa. Kmalu je prepotentni voznik namreč lahko le še okušal prah, ki se je dvigal za menoj in preklinjal napis John Cooper Works na zadku vozila. Verjetno še najbolj presenečen pa sem bil jaz.

JCW, če ga lahko tako imenujem, namreč pospešuje zvezno, brez oklevanja, avtomatizirani menjalnik pa je odličen dirigent, ki usklajeno dirigira med pogonskim agregatom in prenosom moči na podlago. Veselje se konča šele pri 5.500 vrtljajih v minuti, ko moč hitro upade. Toda tukaj je že na vrsti naslednja prestava, kjer se zabava nadaljuje in tako vse naprej do šeste prestave. 

Kljub zavidljivi konjenici pod pokrovom motorja, pnevmatike in celoten pogonski sklop moč odlično prenašata na podlago, tako da ob kultiviranem, a kljub temu agresivnemu speljevanju vrtenja pnevmatik v prazno skorajda ni. Je pa potrebno ob tem krepko v rokah držati v usnje odet volanski obroč in se prefinjeno »sprehajati« po obvolanskih ročicah Steptronic menjalnika. In še zanimiva opomba, če smem: sredinska konzola z velikim (na žalost na dotik neobčutljivim) zaslonom ponuja zabavo tudi za ostale udeležence v vozilu, saj obroba usklajeno spreminja barvo z naraščajočim številom vrtljajev.

Ko Mini doseže potovalno hitrost, postane vožnja pravi balzam za dušo in telo. Če si želite občutka vožnje v gokartu, lahko izberete »Sport mode«, ob čemer tudi pokanje neizgorele mešanice v izpušnem sistemu ni nič nenavadnega. Vozilo je namreč v tem načinu in z EDC nadzorom blažilnikov prava poezija za vožnjo skozi ovinke in vsakršna napaka s strani voznika, več kot odlično popravljena zahvaljujoč asistenčnim sistemom. Krmiljenje je natančno, vodljivost predvidljiva, odzivnosti volanskega mehanizma pa se je potrebno navaditi.

JCW-jev šeststopenjski avtomatski menjalnik z možnostjo pretikanja ob volanskem obroču, omogoča izredno hitro prestavljanje, za pospešek od 0 do 100 km/ pa v povprečju potrebujete okoli 5,9 sekunde (z ročno različico 6,1 sekunde). Hitro pa je tudi prestavljanje navzdol, kjer je zvok, ki prihaja iz izpušne cevi pravi magnet za soudeležence v prometu.

Seveda pa JCW ni namenjen samo divjanju (čeprav se je tej izkušnji težko upreti), temveč je lahko tudi izredno kultivirano vozilo, ki v »Green« načinu vožnje občutno zmanjša občutljivost stopalke za plin, občutno pa se zmanjša tudi poraba goriva.

Kljub temu pa se Mini najbolje počuti na zaviti vzpenjajoči se cesti, kjer njegova trdna karoserija in športno naravnano podvozje z odliko opravljata to, kar se od njega pričakuje – stabilno in hitro vožnjo skozi ovinke, brez nepotrebnega nagibanja in podkrmarjenja.

Da bi našteval, kaj vse je pri vozilu na voljo kot serijska ali dodatna oprema bi bilo morda malce nesmiselno, kajti pričakovanja od vozila tega segmenta, čigar cena znaša dobrih 43.946 evrov (osnovni model od 31.050 \), so visoka. Omenimo lahko samo biksenonske žaromete, Brembove zavorne čeljusti, 18-palčna lita platišča, led žaromete, parkirne senzorje in strešni spojler na zunanjosti, v notranjosti pa John Cooper Works usnjen volan in školjkaste sedeže, odličen navigacijski sistem, Head-up projektor, izvrstno ozvočenje Harman Kardon s kar dvema nizkotonskima zvočnikoma, multifunkcijski volan in še in še bi lahko našteval.

In če potegnem črto ter podam končno sodbo bi jo zapisal nekako takole: »Mini John Cooper Works deluje na prvi pogled celo preveč srčkan in nebogljen, da bi ga jemali resno. Toda, ko se oglasi njegov motor in iz izpušnega sistema zahrumi globoka simfonija, se mnenje nenadno spremeni. JCW lahko vozite umirjeno in varčno, spet v naslednji sekundi pa iz obličja naših cest »izbrišete« večino tekmecev, ki bi si želeli, da jih gledate le v zadek vozila. Kako ga boste vozili, pa je seveda prepuščeno zgolj vam. Jaz vem, kako sem in bi ga še naprej…