Renault Zoe ponazarja mestno mobilnost v električni obliki. Morda se kdo sprašuje zakaj nimajo v programu električnega Twinga. Sedite v Zoe, zapeljite se z njim in se potem zapeljite s Twingom.

Zoe je narejen precej bolj drzno kot ostali Renaulti. Za ne tako majhen format (nekaj malega preko štirih metrov) ima posrečeno, ne preveliko in ne premajhno zunanjost. Sodi v svoj segment mestnih avtomobilov in se s Cliom kosa tako s prostornostjo, kot s prtljažnikom. Bolj nam je všeč kot Clio, no pa se je zapisalo. Zoe je bolj trendovski avtomobil. Ne izgublja se v nepotrebnih okraskih in ni noče biti nasilno športen. Oziroma nekaj kar navznoter pač ni. Mehke zunanje linije in posrečena bela perla ga naredijo sploh privlačnega.

Notranjost ni igriva, deluje pa sodobno v kakšnem tabličnem smislu. Večbarvna armaturna plošča se harmonično vključuje v Renaultov stil (tudi s Cliovimi sestavnimi deli). Poudarjeno upravljanje klimatizacije daje prestižnejši občutek. R-Link je nekako bogatejši in s kapacitivnim zaslonom tudi odzivnejši. Sedeži so visoki, a ne pretirano kratki v sedalnem delu in neskončno francosko udobni. Tudi zadaj je dovolj prostora, celo vstop na zadnjo klop je prijetno širok. Vrata imajo sicer v stebričku skrito kljuko.

V prtljažniku najdemo nujno zlo v obliki priključkov za polnjenje. Neverjeten preskok bo pomenilo brezžično polnjenje električnih avtomobilov, verjemite nam. Vseeno ima Zoe zelo velik prtljažnik, kabli gor ali dol. Za malo slabši občutek pri nalaganju težkih stvari ima precejšnjo stopničko pod vrati. Oblikovno pa so vrata naravnost ulita ob fino prišiljenih, simpatičnih zadnjih lučeh.

Vzmetenje je mehko, skoraj francosko mehko. Ob 17-palčnih platiščih za okroglih 300 € se vozite izjemno udobno in zelo tiho. Kljub temu so pnevmatike take z nizkim kotalnim uporom, zato smo vozili previdneje na mokrem. Brez potrebe, Zoe je vozno gledano popolnoma enakovreden avtomobil, če ne boljši. Seveda nima ostrine, a je niti nočemo. Udobje in mirnost vožnje sta na prvem mestu. Ne moti niti umeten občutek na volanu.

Seveda je cena s subvencijo (pet tisočakov) še vedno daleč od cenenosti. A Zoe ni cenen avto. Ravno nasprotno. Če primerjate njegovih 17.909 € z dizelskim malčkom s samodejnim menjalnikom, bo zadnji lahko celo dražji. Odvisno od znamke in opreme. Naši opremi ni manjkalo ničesar pomembnega. Zanimivo, da je najdražji dodatek kar kovinska barva za 400 €. 79 € vas stane najem baterije za 36 mesecev ob prevoženih 12.500 kilometrih letno. Za več kilometrov vas dodatno oglobijo. Neke vrste zavarovalniški preračun pač, kjer je najpomembneje osebno preučiti kaj nudijo za to zavarovalnino in kakšen je droben tisk. Vsekakor varneje kot kupovati novo baterijo kot recimo pri prenosnikih vsaki dve leti. Obenem se strošek uporabe poveča. Če izračunate koliko goriva dobite mesečno za denar in koliko porabite za enako kilometrov, postanejo stvari manj lepe kot na prvi pogled. V časih, ko kupcev električarjev ni, bi si dober tržnik zaželel manj konzervativnega financarja. Polnjenje? Huh, mala malica za napreden polnilnik, ki zmore do 43 kW. Preko navadne vtičnice in seveda varovalke bo malo počasneje.

Tehnično zelo napreden Renault Zoe se hvali s sodobnim nadzorom nad porabo električne energije. Prilagaja porabnike glede na potrebe v smislu zagotavljanja čim daljše avtonomije. Vseeno je papirnatih in ekstremnih 210 kilometrov težko doseči. Posega pa v območje, ko je druženje z njim in mestna vožnja v službo zelo sprejemljiva opcija. Nenazadnje se nam je tako priljubil, da bi ga kupili tudi z navadnim bencinskim agregatom. Zoe je naravnost odličen. Cenovno se je Renault odločil, da bo izdeloval velikoserijski avto. Vprašanje pa je, če kupcev vseeno ne straši toga zveza z najemom baterije in s tem zvezani stroški.