Ob nepravem času na napačnem mestu. Tako ali podobno bi lahko na kratko strnili kariero formule ena Fernanda Alonsa. Španec, ki je svoj zadnji naslov osvojil pred desetimi leti, kljub težki fazi pri McLarnu verjame v svoj talent. Za kolege iz Motorsport-Total se je razgovoril o svoji miselnosti, poleg tega pa je pojasnil, ali slabo prenaša poraze ali ne.

Leta 2007 bi lahko osvojil svoj tretji naslov zapored, na koncu ga je od lovorike ločila le ena točka. Naslov je takrat osvojil Kimi Raikkonen. Potem ko je njegov prestop leta 2007 k McLarnu potekal v glavnem v notranji napetosti z moštvenim kolegom Lewisom Hamiltonom in šefom Ronom Dennisom, za kar mnogi strokovnjaki menijo, da je bil to razlog, da Alonso ni osvojil naslova, se je Španec samo po letu dni vrnil v Renault.

Po vrnitvi sta mu uspeli dve zmagi - ena s pomočjo znamenite Crashgate afere. Konec leta 2009 je pristal v Maranellu. S Ferrarijem naj bi mu končno uspelo osvojiti tako želeni tretji naslov prvaka. A usoda je hitela drugače. V letih 2010 in 2012 je moral priznati tesen poraz proti Vettlu v Red Bullu. Po petih letih brezupnih poskusov, da se vendarle okrona z naslovom prvaka, se je leta 2015 odločil vrniti k McLarnu. Z motornim partnerjem Hondo naj bi že v drugem letu želi prve uspehe. Toda tudi tokrat njegove želje niso bile uslišane. V letošnjem prvenstvu je Alonso osvojil le 18 točk in se trenutno nahaja na 13. mestu.

Postavlja se vprašanje, kaj je šlo narobe z dirkačem, ki uživa največji ugled v formuli ena, da mu po desetih letih od zadnjega naslova prvaka in treh letih po zadnji zmagi sedaj grozi dirkanje v sredini polja kraljevega razreda motošporta? "O tem ne razmišljal preveč. Te zadeve poznam in če bi v nekaterih sezonah osvojil le nekaj točk več, bi bil danes petkratni svetovni prvak," tako Alonso. "Sicer pa sem ponosen na to, kar sem lahko dosegel. Ampak žal so bile tukaj tudi nesrečne situacije in napake. Verjetno obstaja razlog, zakaj se mi ni izšlo. Včasih tega v danem trenutku ne moreš razumeti, ker si pač žalosten, toda pozneje to razumeš."

Dejstvo, katerega je občutil predvsem v zadnjih dveh letih – in to boleče. V formuli ena zmagaš ali izgubiš kot ekipa, tako si kot dirkač odvisen od tehnike. "Da, to je žalostno. Tako pač je v tem športu. To ni nič novega, vedno je bilo tako. In s tem se moraš znajti. Če v kolesarstvu nisi dovolj močan, ne moreš osvojiti dirke Tour de France. V tenisu lahko zmaguješ, če trdo treniraš. Če imaš v NBA fantastičen večer in nasprotniku nasipaš 80 točk, potem dobiš to tekmo." Toda v formuli ena je to drugače, kot poudarja Alonso. "Jutri lahko dopeljem najboljši krog svojega življenja in nihče se ne bo zmenil za to. Kajti namesto dvanajsto, bi osvojil deveto mesto. To majhno prednost lahko dosežeš sam. Razvijati moraš svoje sposobnosti, toda ne samo pri dirkanju, temveč tudi pri razvijanju dirkalnike in sestavljanju ekipe okrog sebe."

Da je Alonso sploh vstopil v motošport, se mora zahvaliti svoji sestri, ki je zdravnica. "Moj oče je želel, da bi sestra znala voziti gokart, toda sama tega sploh ni želela. Zaradi tega sem njen gokart dobil jaz, bil je moj prvi." Takrat zares ni znal prenesti porazov. V tistih časih sta se morala njegova starša posluževati raznih izgovorov, samo da ne bi bil sin preveč jezen. Že takrat se je v njem risala podoba dirkača. "Ko sem bil star enajst ali dvanajst let, so mi straši in prijatelji vedno govorili, da sem zmagal, ker to je bila edina pot, da sem ostal miren. Tudi če sem osvojil četrto mesto, so mi trdili, da bodo prvi trije diskvalificirani pri tehnični kontroli, tako da bom vendarle jaz zmagovalec," z nasmehom pove Španec. "Toda s časom vedno bolj razumeš ta šport." Ne nazadnje danes bolje prenaša poraze, čeprav ga le-ti še vedno bolijo, ker da vse od sebe in kljub temu ne more zmagati.

Z McLaren-Hondo MP4-31 mu ekipa tudi letos ni na stezo postavila zmagovitega dirkalnika. Kljub temu pa Alonso še vedno verjame v to, da spada med tri najboljše dirkače aktualnega polja formule ena. "Da, tako menim. To tudi dokazujem. Vsak dirkaški konec tedna obstaja nekaj, ki te naredi ponosnega ali pa da dobiš občutek, da še vedno dirkaš na najvišjem nivoju." Včasih se to od zunaj opazi, včasih tudi ne. Včasih lahko odpelješ dobro dirko, kot je bila v Monaku s petim mestom, včasih tudi kak prosti trening. "V tem primeru veš, da si še vedno dober. Čakaš le na pravo priložnost. In medtem ko čakaš na to, da postaneš konkurenčen in začneš zmagovati, se še naprej učiš," na kratko opiše svojo trenutno situacijo.

"Če se priložnost pojavi, boš zaradi tega bolje pripravljen. Čakam na to priložnost, da vsem pokažem, da nisem več isti kot pred dvema ali tremi leti, temveč veliko boljši. Če imaš za to potrebno motivacijo in mentaliteto, si lahko vedno boljši. Seveda je težko držati ta nivo, če ne dosegaš rezultatov ali postajaš starejši – in če imaš v glavi druge stvari."

In kdaj bo nastopil zanj čas, da konča svojo kariero? "Seveda v določenem trenutku začneš premišljevati o svojem življenju in o bodoči družini. To pride s časom v tvojo podzavest. Če mora to postati prioriteta, je čas, da prenehaš z dirkanjem," še doda Asturijec. Že pred kratkim je Alonso izjavil, da verjetno ne bo ostal še pet nadaljnjih let v formuli ena.