Modernih motorjev formule ena ni mogoče enostavno zagnati na gumb ali ključ. Preden se 25.685 komponent Mercedesove PU106C hibridne pogonske enote prebudi v življenje, se mora upoštevati določena procedura, ki spominja na štart vesoljske rakete. Eden izmed inženirjev strmi v svoj prenosnik in čaka, da vsa potrebna polja zasvetijo v zeleni barvi.

Začne se z varnostnim preverjanjem električnega sistema. 999 voltov močna litij-ionska baterija mora biti zadostno izolirana. Potem se vzpostavi električni stik med baterijo, DC-DC transformatorjem in elektroniko enot MGU-K in MGU-H. Transformator enosmerne napetosti zmanjša napetost na 12 voltov, preden se izvrši napajanje štirih elektronskih boksov z elektriko. Ti aktivirajo senzorje, ki človeku za računalnikom sporočijo, ali so temperature in tlaki vode, olja in bencina na želenem nivoju.

Pred zagonom motorja morajo vodo in olje eksterno predgreti na 60 stopinj Celzija. Gorivo ima temperaturo okolja in se sedaj preko električnih črpalk iz rezervoarja dovaja v kolektor, ki hrani mehanske visokotlačne črpalke za vbrizgavanje. Če so tlak goriva v kolektorju, temperatura vode in olja ter izolacija baterije korektni, potem elektromotor pri ugasnjenemu vžigu in vbrizgavanju zavrti ročično gred, da iz motorja v rezervoar izčrpa olje.

Šele takrat, ko je nivo olja v tem področju v predpisanem področju, se aktivirata vžig in vbrizgavanje, eksterni mehanizem predgrevanja pa se izklopi. Pri odgovarjajočem tlaku goriva se nato zažene motor. Zatem sledi proces ogrevanja z nadaljnjim preverjanjem vsek tlakov in temperatur. Potem sledi aktiviranje menjalnika in dirkalnik lahko zapusti garažo.

Kolegi iz auto motor und sport so vprašali šefa motorjev ekipe Mercedes, Andya Cowella, ali ne bi šlo nemara enostavneje? "Lahko bi vse to opravili s pritiskom na gumb," z nasmehom pove Cowell. In zakaj se to ne naredi? "Ker imajo druge stvari prednost. Naša naloga je, da naš motor naredimo tako, da je učinkovitejši." Več pa Cowell ni želel izdati.