Ko gre za naslov prvaka, potem iz dobrih prijateljev nastanejo zagrizeni nasprotniki. Interes ekipe je takrat postavljen v ozadje in če ne gre drugače, potem en dirkač zapelje v dirkalnik tekmeca, samo da ga ustavi. A v formuli ena smo bili priča času, ko so v dirkalnikih sedeli še pravi gentlemani in največji med njimi je zagotovo Peter Collins. Ta status si je Britanec pridobil pred natanko 60 leti na VN Italije in to z največjo gesto, ki je bila kdaj koli vidna v formuli ena. Takrat 24 letni dirkač je svojemu moštvenemu kolegu pri Ferrariju, Juanu Manuelu Fangiu prostovoljno podaril naslov prvaka.

Pred finalom sezone, ki se je odvijalo še na stari stezi Monze, je Juan Manuel Fangio, ki je imel do takrat v žepu že tri naslove prvaka, imel na svojem računu 30 točk. Njegov moštveni kolega Collins in  dirkal Maseratija Jean Marie Behra sta jih imela 22 in sta lahko prav tako sanjala o naslovu. Kajti takrat je dirkač za zmago osvojil 8 točk, dodatno točko pa je prinašal najhitrejši krog. Fangio je tako potreboval le dve točki, da si zagotovi svoj četrti naslov. Na kvalifikacijah je za Argentinca potekalo vse po načrtu, saj si je zagotovil pole position, Behra je dirko pričel kot četrti, Collins pa kot šesti.

Kljub ugodnemu izhodišču pa Fangio pri Ferrariju ni imel lahkega stanja. Šef Enzo Ferrari je namreč prišel navzkriž s svojim zvezdnikom, ki je za ekipo iz Maranella dirkal le eno sezono. Medtem ko ponosni Italijan ni prenesel dejstva, da ima njegov dirkač podobno veliko popularnost kot njegova ljubljena ekipa, pa je Fangio pogrešal metodičen organizirani pristop, ki ga je doživljal pri Mercedesu. Na drugi strani pa je bil Collins ljubljenček "Commendatoreja". Po smrti sina Alfreda tri mesece pred finalom sezone, je bil Enzo na tleh. Kajti Dino je bil predviden za nasledstvo podjetja poskočnega konjička. Po tej družinski tragediji je Enzo Ferrari našel uteho v Collinsu, ki je bil le dva meseca starejši od Dina in je postal v neki meri njegov rejenec. Način Britanca, da se prilagodi italijanskemu stilu življenja, je poskrbel za številne simpatije, medtem ko je bil veliki ego Fangia le v napoto.

Že na startu v Monzi se je pokazalo, da Fangio ni obvladoval ekipe Ferrari. Namesto da bi poslušali navodila takrat vodilnega v prvenstvu, da za njim ustvarijo nekakšen zid, sta njegova moštvena kolega Eugenio Castellotti in Luigi Musso pospeševal hitreje in se oddaljevala od tekmecev. A njihov solo pobeg je spodletel, kajti znamenita steza v Monzi je bila obremenjujoča za pnevmatike in oba dirkača sta morala hitro v bokse.  

Tako se je na deset kilometrski stezi kraljevega parka razplamtel boj med Dirkačem Maseratija Stirlingom Mossom, Fangiem, Behro in Harryem Schellom v Vanwallu. Fangio, ki ni želel ničesar tvegati, je bil na dobri poti osvajanja naslova, toda nenadoma ga je ulovila težava s krmiljem in je moral po polovici dirke v boks. Mehaniki so vneto delali na okvari ura pa je neusmiljeno tekla naprej. Fangio je moral trepetati za naslov prvaka, ki je bil v tem trenutku skorajda izgubljen. Njegov postanek je trajal in trajal. Rešitve pa ni bilo na vidiku. Ko je v bokse na načrtovan postanek prišel moštveni kolega Musso, je bila rešitev zelo blizu. Italijan, ki v boju za naslov prvaka ni imel nobenih možnosti, je dobil ukaz, kot je to bil običaj v tistih časih, da svoj dirkalnik prepusti Fangiu. Toda domačin, ki je računal na zmago, se je uprl, pohodil plin in oddrvel nazaj na stezo.

Medtem je odstopil tudi Behra, tako da je bil Collins edini, ki bi mu lahko odvzel naslov prvaka. Ko je tretjeuvrščeni Collins, ki je za naslov prvaka potreboval zmago in najhitrejši krog, pripeljal v bokse na načrtovani postanek, se je zgodilo nekaj neverjetnega. "Ko je izvedel, da sem obstal v boksih, mi je, brez da bi ga kdo vprašal, odstopil svoj dirkalnik, da sem lahko končal dirko," je povedal Fangio, ki je bil tudi sam zelo presenečen. "Moja jeza se je takoj ohladila in nisem mogel verjeti svoji sreči. Objel sem ga in poljubil. Kakšna velika gesta," je povedal Argentinec. Fangio se je usedel v dirkalnik in dirko končal na drugem mestu za zmagovalcem Mossom. Slednji pa si je zmago zagotovil le s pomočjo dirkača zasebnega Maseratija Luigia Loittisa, ki je Mossa pet krogov pred koncem dirke z dirkalnikom porival do boksov. Britanec je namreč ostal brez goriva.  

Toda, kaj je dejansko Collinsa privedlo do tega, da svoje sanje o naslovu prvaka žrtvuje ravno za moštvenega kolega? "Če bi postal svetovni prvak, potem bi od danes na jutri postal zelo slaven. Odgovarjati bi moral določenim pričakovanjem in se vedno obnašati kot svetovni prvak. Dirkanje zame ne bi bilo več zabavno," je pojasnil Collins. Poleg tega ni želel naslov osvojiti zaradi čiste sreče ali nesreče drugih. "Na to ne bi bil ponosen. Poleg tega sem star šele 25 let in pred menoj je še veliko časa, da si sam priborim naslov prvaka." Nesrečna napačna ocena velikega talenta in Anglije, kajti po njegovi plemeniti gesti, je bila smola njegov nenehni spremljevalec.

Najprej je Collins zapravi simpatije šefa Enza Ferrarija. Preko rojaka Mossa je spoznal igralko Broadwaya Louise King, s katero se je tudi poročil in z njo živel na skupni jahti v Monaku. Njuno zabavno življenje je bilo trn v peti Commendatoreja, ki je zahteval popolno osredotočanje na Scuderio. Ko ga je Ferrari leta 1958 degradiral v svojo ekipo formule 2, je njegov Ferrarijev moštveni kolega Mike Hawthorne rešil kariero Collinsa, saj je zagrozil s stavko, če ne bodo njegovega prijatelja ponovno vrnili v ekipo formule ena. Collins je odgovoril na najboljši način, kajti v Silverstoneu je kljub slabšemu materialu uspel privoziti svojo tretjo zmago. Samo dva tedna pozneje se je Collins, v starosti 26 let, smrtno ponesrečil na znamenitem zelenem peklu Nürburgringa, ko ga je pri prevračanju vrglo iz dirkalnika in je silovito treščil v drevo.