Šved, ki je med letoma 1983 in 1991 dirka v formuli ena, med drugim tudi za McLaren in Ferrari, občasno v roke vzame pisalo in se opredeli o aktualnih dogodkih v dirkalnem športu. Seveda je bil tema tudi Max Verstappen in njegovo dirkanje v Belgiji, poleg tega se je dotaknil tudi Monze. Ampak za Johanssona je bil to le povod, da kritično opozori na večjo sliko v dirkalnem športu, ki je vse prej kot čista in jasna.

Glede dirkanja Verstappna v Monzi ni bilo nobenih pripomb, o dirki v Belgiji pa je povedal: "Bili smo na zelo nevarni poti, kajti Max je dirkač, ki nakazuje smer za vso prihodnjo generacijo dirkačev in z manevri v Belgiji je to bil napačen vzor. Zelo me je jezilo, da se je Max po dirki v Spaju pritoževal, da sta mu dirkača Ferrarija uničila dirko. Sam ni imel dobrega štarta in je padel za oba Ferrarija. Potem pa je skušal že v prvem zavoju vse popraviti. Vsakdo ve, kako tesno je v zavoju La Source. Njegov napad ni imel potenciala za uspeh. Seveda razumem njegovo frustracijo zaradi slabega štarta, vsi dirkači to dobro poznajo in seveda vedno poskušaš vse, da ne izgubiš veliko mest. Toda kar se je zgodilo potem, je bil nesrečen splet okoliščin. To se lahko vedno zgodi in je pač hudo za dotične."

Najbolj pa je jezilo Johanssona Maxovo obnašanje na dirki. "Nekaj povsem drugega pa je bil poznejši Maxov način dirkanja. Sam bi mu izrekel kazen. Ker če mora dirkač za teboj ostro zavirati, da prepreči trčenje, potem nekaj ni v redu. Toda moja kritika se ne navezuje le na Maxa, temveč na vso generacijo mladih dirkačev v enosedežnih dirkalnikih. Videl sem različne manevre v ostalih serijah, pri katerih je bilo povsem normalno, da oviraš tekmeca, ko te ta želi prehiteti. Predvsem pa način, kako se preprečujejo tekmečevi prehitevalni manevri. To je zame zelo žalostno."

"Tukaj zaznavam dirkaški filozofski problem, ki ga bo potrebno hitro in odločno odpraviti. Še enkrat ponavljam, to ne zadeva le Verstappna, toda Max je zaradi senzacionalnega vstopa v formulo ena in sijajnim talentom, ki ga ima, vzornik za vse bodoče dirkače. In v tem pogledu je napačen vzornik. Če si pogledam, kakšne manevre vidimo v teh serijah naraščajnikov, mi gredo lasje pokonci. Pogosto doživimo zelo hude nesreče." Vendar Šved noče, da bi ga navijači napačno razumeli. "Seveda sem za to, da je dirkač drzen in da tvega. Navsezadnje je to tisto, kar razumemo pod pravim dirkačem. Ampak pri mladih vidim akcije, kjer se na kocko postavlja življenje drugi dirkačev in zame to ni več dirkalni šport. Izrivanje in blokiranje zame nima opravka z dirkanjem. Za to ne potrebuješ talenta in hrabrosti. Zaskrbljen sem, kako izgleda moralni kompas prihodnje generacije. To je enostavno umazano in zelo nevarno."

Šved v svojem blogu nadaljuje: "Vsi mladi dirkači, poleg tega pa še komisarji FIA in vsi samooklicani strokovnjaki bi si morali na portalu Youtube ogledati dvoboj kolo ob kolesu med Gillesom Villeneuveom in Renejem Arnouxom v Dijonu leta 1979. To je pravo dirkanje. Dva prava dirkača, ki drug drugemu nista ničesar poklanjala, vendar sta vedno puščala dovolj prostora. Tukaj ne vidim nobene situacije, v kateri bi eden drugega blokiral. To je zame smetana Hardcore dirkalnega športa. Umazani način dirkanja se je postopoma pojavil pozneje. In sicer pri nekaterih najboljših dirkačih na svetu. Na žalost pa sedaj prihodnja generacija verjame, da je takšno obnašanje na stezi povsem normalno."

Vendar pa za Johanssona obstajajo tudi izjeme: "Obstajajo tudi dobri vzorniki. Sam osebno menim, da Lewis Hamilton in Fernando Alonso nista le dva najboljša dirkača, temveč tudi prava borca, ki pa si nikoli ne bi privoščila tako umazani manever. Če jim pustiš tri centimetre prostora, potem bosta ta prostor vzela za svojega. Menim, da je tudi Max zelo nadarjen, mogoče celo boljši, ampak to bo moral pokazati čas. Vendar sem mnenja, da ni potrebno osvojiti vsak dvoboj, da postaneš svetovni prvak."

Šved pa je kritičen tudi do krovne organizacije. "Zame so pri tem velika težava tudi komisarji dirke, do katerih sem bil že v preteklosti zelo kritičen. Druga dirka, druga dirkalna policija, druga merila. Oprostite, če zvenim kot gramofonska plošča, ki vedno preskakuje na istem mestu, toda mi obvezno potrebujemo dirkalne komisarje z močnim karakterjem, ki bodo imeli občutek za moderne dirkalnike. Komisarje, ki bodo od vseh spoštovani in ki se ne bodo pustili upogniti. Povrhu pa takšne, ki v potankosti razumejo ta šport. In dokler ne bomo imeli takšnih komisarjev oziroma ljudi, bomo vedno imel povod za jezo in frustracije. In to ne samo pri dirkačih formule ena, temveč tudi pri navijačih."

Johansson v svojem blogu izpostavi tudi četrtega komisarja, kot zastopnika dirkačev. "Nekateri predstavniki dirkačev, ki delujejo poleg ostalih treh komisarjev, zame - z vsem spoštovanjem, da ne bo pomote – nimajo pojma kaj tam sploh počnejo. Pri nekaterih imam vtis, da jih to sploh ne zanima. Mogoče si mislijo, da je to dobro za njihov življenjepis. Sam nimam pojma, po katerih kriterijih se izbirajo, mogoče se gleda le na to, kdo ima v danem trenutku čas, da se pojavi na dirki. Ampak gre za zelo pomembne odločitve, ki se morajo sprejemati in zato menim, da je FIA pri tem zelo neodgovorna, ker pri izbiri komisarjev dirk niso bolj izbirčni."