RS po ST pomeni najbolj strupeno različico Fordove dirkaške dediščine in v zadnjih dveh inštancah je bil relativno nedolžno jagnje, a kot rečeno, pri modrem ovalu vedo, kako se rečem streže in tako smo dobili novo kombilimuzinsko zverinico. IN to zaresno, s pravim štirikolesnim pogonom in predvsem hudo navitim štirivaljnim turbakom. A to je le del zgodbe.

Res je, da je RS že na daleč opazen stroj s predrugačenimi in nabuhlimi odbijači in seveda velikanskim spojlerjem na zadku, a v osnovi je še vedno petvratna kombilimuzina, ki se lahko obnaša kot povsem običajen avto. Tudi notranjost razen aluiminija in pol dirkaških sedežev, ki sicer prinašajo nekoliko visoko sedenje, a se da tudi za dirkaške užitke prav lepo namestiti, ni bistveno drugačna od običajnih civilnih Focusov ali šibkejšega ST-ja.

A ker vemo, da vas to ne zanima, preidimo k bistvu. 350 konjičev v 2,3-litrskem Ecoboostu in štirikolesni pogon, med njima športno nastavljeno vzmetenje in natančen šeststopenjski menjalnik. S pritiskom na gumb za zagon se sicer začuti nekaj več moči, a v običajnem voznem načinu je avto še kar nedolžna ovčka, s preklopom programa v Sport pa se začuti vsa bestijalnost izpod motornega pokrova. Je pa zanimivo, kako se občutek pospeška do stotice pod petimi sekundami lepo skriva, vsaj potem, ko že date nekaj pospeševanj za sabo. Sport uporabi tudi loputko v levi izpušni cevi in pokanja med prestavljanjem ali cut-offi je več kot dovolj za navduševanje množice in dirkaškega ega. A to je šele začetek – naslednja stopnja je Track, ki dodatno utrdi vzmetenje, kar je primerno za dirkaške izzive na stezi, se pravi – pri nas ne, za običajno cesto pa je ta načnin vsaj na slovenskih mojstrovinah prenevarno in neudobno. Četrta nastavitev je Drift, pri katerem se večina moči prenaša nazaj – po nekaj privajanja postane tudi ta način igračka. Kar RS tudi je – ultimativna igrača za velike fante, pri čemer lahko vmesne trenutke resnosti izkoristite za trgovino, vožnjo otrok v šolo ali kaj podobnega, pa ne bo pritoževanj.

Štirikolesni pogon dodaja nekaj teže in je prepričljiv, le limit in obnašanja se je dobro privaditi, da ne izpade vse skupaj smešno.  Za okolico, seveda. Nekateri bodo morda malce zastrigli tudi ob porabi. Ob običajni vožnji z nekaj pokanja se poraba giblje okoli 16 litrov, nikakor pa ne bo šlo pod 15, kar je ob konjenici seveda (fizikalno) logično. Če predelamo parametre v glavi, pridemo do dejstva, da Focus presega vsakodnevno uporabo in po nekaj dneh teh konjičev pravzaprav nimate več kje uporabiti. Dodatna težavica je relativno majhen rezervoar za gorivo, tako boste preko meje 300 kilometrov z enim zlezli le s stalno varčno vožnjo. Vsi, ki so izkusili RS-a, se ob tem zagotovo zareži(m)jo na vsa usta. Pač, to pri takem avtomobilu sodi zraven.

Vseeno ni dvoma, da gre za izvrsten kos tehnike z zelo dopadljivo ceno, tako zelo, da so za letos dobavljivi primerki pod Alpami že vsi prodani.  S ceno 39.990 evrov so Focusa postavili pod psihološko mejo 40 tisočakov, paket Performance RS s sedeži pa vzame 2290 evrov, sledi biserna modra barva za 890 evrov in še nekaj malenkosti, skupaj je dodatkov za 45.100 evrov. Ob prvem poku in grizenju ovinkov povsem nepomembno, RS je kralj!