Brez ovinkarjenja lahko zapišemo, da vendarle takšen znesek presega povprečen slovenski družinski proračun, zato po njem  bolj ali manj posegajo tisti kupci, ki razumejo južnokorejsko filozofijo višje rangiranih avtomobilov, čeprav se v zadnjih letih dizajn Santa Feja precej približuje evropskemu okusu. To je nenazadnje posledica odločitve izpred nekaj let, da  nemškem Russelsheimu ustanovijo oblikovalski oddelek. In prav ti oblikovalci so poskrbeli, da je Santa Fe dobil nekoliko spremenjene odbijače, kromirano masko in LED dnevne luči, ki so nekakšen podpis oblikovalcev. Dimenzijsko še vedno ostaja na enakih temeljih. V dolžino meri 4,7 metra, širok je 1,88 metra, visok 1,67 metra, medosna razdalja meri natanko 270 cm, kar obenem prinaša tudi dovolj prostora v notranjosti. Testni avto je bil na račun paketa opreme Impression, ki ima najdaljši seznam serijskih dodatkov na ceniku, obogaten z usnjem na sedežih (nastavljivi s pomočjo elektrike in z možnostjo ogrevanja ter hlajenja), zadnji klopi, volanu (nastavljiv po višini in globini) in na ročici menjalnika, sredinska konzola je gostila 8-palčni zaslon na dotik in kopico gumbov za upravljanje multimedijskega sistema (Bluetooth, WiFi, navigacija, možnost sprejemanja digitalnega signala), kar je bilo na trenutke, ko je bilo potrebno poiskati pravi gumb, vse skupaj malce zapleteno, zato smo pogrešali osrednje vrtljivo stikalo, kot to ima konkurenca.

Santa Fe je zanimiv in hkrati izjemno zabaven avto. Pametni ključ ob vsakem približevanju avtomobilu sporoči, da smo blizu zato nas ta vsakokrat pozdravi z zvočnim signalom, vsemi štirimi smerniki in poklopom zunanjih ogledal. A to še ne pomeni, da je avto odklenjen. Vsakokrat znova je potrebno pritisniti gumb na kljuki voznikovih  ali sovoznikovih vrat. Prtljažna vrata se odpirajo samodejno s primerno zvočno signalizacijo, a tudi v tem primeru potrebno pritisniti gumb, saj Korejci še niso osvojili sistema, ki vrata odpira z zamahom noge pod odbijač. Škoda, to bi bila pika na i. 584-litrski prtljažnik je dovolj za potrebe štirih potnikov in če to ni dovolj, se pod glavno zložljivo polico skrivajo še dodatna odlagalna mesta, ob straneh pa zanke za vrečke in 230-voltni priključek. V kolikor uporabnik potrebuje vseh 1680 litrov, je to stvar nekaj potez, a še bolj navdušuje dejstvo, da se zadnja klop zmore vzdolž pomikati za nekaj centimetrov. Udobno potniški kabino pri izbiri najdražje različice podkrepijo še pomična panoramska streha, ki v notranjost prinaša še več svetlobe, Infinity ozvočenje za primerno zvočno sliko med vožnjo in kamera na zadku za lažjo vzvratno vožnjo. 

Santa Feja je poganjal preverjen in dobro znan 2,2-litrski CRDi motor s 147 kilovati in 440 Nm navora že pri 1750 vrtljajih, ki je več kot odlična izbira. Zmogljiv in suveren v vsakem trenutku ter z osmimi litri povprečja ravno prav žejen. Tudi šeststopenjski avtomatiki bi lahko namenili dobre kritike, a za piko na i premnogokrat zmoti rahlo »cukanje« pri nižjih hitrostih ali pri manevriranju na mestu. Pri slednjem so več kot dobrodošle številne kamere, ki ustvarjajo 360-stopinjsko sliko ali pa je vozniku dopuščeno, da svojem okusu izbere sliko kamere, ki mu bo najbolj v pomoč, za vse parkirne analfabete pa bo odleglo ob uporabi parkirnega asistenta. S pritiskom na gumb ob menjalni ročici le izberemo način in stran parkiranja, od tu dalje je vse stvar avtomobila. Tudi sicer je vožnja v Santa Feju precej na visokem nivoju. Lahko se pokaže kot izjemno udoben avto ali pa kot pravi terenski kavboj, ki se s pomočjo stalnega štirikolesnega pogona, zapore diferenciala in sistema za pomoč pri vožnji po strmini brez težav zapodi tudi po nekoliko bolj zahtevnem terenu. Nekoliko manj pa mu zaradi nagibanja karoserije leži športna vožnja. A korejska filozofija je drugačna od nemške. Vsaj za zdaj.

Za 50 tisočakov se pri Hyundaiju dobi spodobnega in konkurenčnega SUV predstavnika, ki je bogato serijsko opremljen, evropskemu oblikovnemu okusu izjemno všečen in založen z najnaprednejšimi varnostnimi sistemi. Pogrešali smo le popolne LED žaromete, namesto katerih so ksenonske v kombinaciji s halogenskimi. Torej, če je nemška premium trojica cenovno preveč oddaljena, imajo Hyundai pravo alternativo.