Vzorec se je na testu bolj ali manj ponavljal po ustaljenem vzorcu in potrebno je priznati, da je tja generacija X-Traila dejansko precej podobna svojemu priljubljenemu manjšemu bratu. Pravzaprav so prav z X-Trailom zapolnili vrzel po ukinitvi Qashqaia+2, zato je podobnost tudi smiselna.

Obline namesto robov

Pa vendar, še vedno se najdejo mnogi, za katere modelna oznaka X-Trail in obline nikakor ne sodijo skupaj. X-Trail je zanje kocka in pika. Kakorkoli že, z osmimi dodatnimi centimetri dolžine v primerjavi z že omenjeno "kocko" je Qashqaijev večji brat zelo prostoren, kar je mogoče doživeti predvsem v drugi sedežni vrsti, kjer je prostora za noge več kot v marsikateri limuzini višjega srednjega razreda. Nasploh ponuja X-Trail zelo veliko prostora, tudi v prtljažniku, ki ga navzven omejujejo z elektriko podprta peta vrata.

Udobje na prvem mestu

Za notranjost v splošnem velja, da sledi hišni filozofiji, kar pomeni lepo pospravljeno armaturno ploščo, digitalni prikazovalnik za najpomembnejše informacije med merilnikoma, kakovostne materiale in dobra sedeža, pa čeprav z malo manj stranske opore, kot bi si je želeli. Pri Nissanu parkiranje olajša kombinacija več kamer kamere in pogleda s ptičje perspektive, zaslonu na sredinski konzoli zamerimo le malce slabšo ločljivost in neznanje slovenskega jezika. V primerjavi s konkurenco je zelo zanesljiv tudi sistem za prepoznavo prometnih znakov, ki vam lahko prihrani marsikatero položnico. Če ga, seveda, upoštevate.

Dobro znan pogonski sklop s terensko nastavitvijo

Downsizing se čuti tudi pri Nissanu, zato je testnega X-Traila poganjal dobro znani 1,6-litrski turbodizelski pogonski agregat, ki ga veliko srečujemo tudi pri Renaultovih modelih. Z največjo močjo 96 kW (130 KM) in 320 Nm največjega navora se povsem dobro kosa z 1,6 tone žive teže avta, v kombinaciji s prepričljivim štirikolesnim pogonom in krajšo prvo in drugo prestavo pa je kljub bolj šminkerskemu značaju še vedno zelo suveren tudi na neutrjenem terenu. Tudi žejen ni pretirano, saj smo na testu namerili slabih sedem litrov povprečne porabe na sto kilometrov, z nekaj malega truda pa se je mogoče bribližati tudi številki šest.

Sproščen karakter SUV-ja podkrepi tudi lahkoten krmilni mehanizem, udobju prijazno vzmetenje in mehki, a zato tudi manj natančni hodi prestavne ročice. Tukaj bi si voznik vseeno želel malce bolj jedrnat pristop. Ima pa zato na drugi strani štirikolesni pogon tudi možnost zaklepanja v razmerju 50:50, kar pride še kako prav na najzahtevnejših terenih, kjer bo prej kot sposobnost štirikolesni pogon omejevalni faktor sama oddaljenost od tal, pa čeprav je 21 centimetrov, kolikor znaša, povsem spodobna vrednost. In pa seveda, škoda je atraktivnih 19-palčnih platišč.

Od gozdarja do pozerja

V tretji generaciji se je X-Trail iz "gozdarja" prelevil v mestnega "pozerja", za katerega pa se zdi, da je oblikovno morda vseeno preblizu Qashqaiju, ki si je na trgu izboril skoraj kulten status. Kljub temu je X-Trail s svojo razmeroma ugodno ceno (če upoštevamo velikost, terenske sposobnosti in opremo) zelo zanimiv avto za tiste, ki potrebujejo prostorno notranjost, a hkrati od avtomobila zahtevajo tudi dobre terenske sposobnosti.