Iz dveh na štiri kolesa: V zgodovini motošporta je John Surtees do danes edini, ki je naslov svetovnega prvaka osvojil tako na motociklu kot v dirkalniku formule ena. Tudi Mike Hailwood je po uspešni karieri na dveh kolesih nastopal v kraljevem razredu na štirih kolesih. V mlajši preteklosti so teste z dirkalnikom formule ena opravili tudi Mick Doohan, Max Biaggi in Valentino Rossi, vendar se niso odločili za prestop. Zadnji zvezdnik serije MotoGP na tem seznamu pa je Jorge Lorenzo. Španec je v Silverstoneu preizkusil srebrno puščico letnika 2014 ekipe Mercedes.

Zanimiv pa je odziv Lorenza po opravljenem testu. "Pričakoval sem, da je veliko težje upravljati dirkalnik formule ena. Ker sem dva dni pred tem v Snettertonu preizkušal dirkalnik formule 2." Španec poudarja, da je bilo upravljanje slednjega veliko težje. "Motor je bil zelo nervozen in krmiljenje dokaj težko. Ko pa sem bil potem v simulatorju mercedesa, sem si mislil: 'Vau, to je veliko bolj enostavno. Mogoče pa je le v simulatorju enostavno in je realnost veliko težja.'" Ampak temu ni bilo tako. "Od samega začetka sem bil dovolj hiter. Na stezo so me poslali s pnevmatikami za dež, da bi čutil večjo težavnost, kajti na suhi stezi je bilo zelo enostavno."

Kljub temu pa Lorenzo meni, da bi bila celotna razdalja dirke povsem druga zgodba. "Relativno enostavno je odpeljati hiter krog s svežimi pnevmatikami, toda celotna razdalja Grand Prix dirke je že drug izziv. Tukaj se novinci razlikujejo od vrhunskih dirkačev. Dirkači motociklov so praviloma takoj hitri, ko vstopijo v dirkalnik, toda naslednji nivo je ta, kako poldrugo uro ostati konstanten, brez da pri tem izgubiš koncentracijo."

Občutek za hitrost, oprijem, uravnoteženost in limit pa odlikuje vsakega dirkača, ne glede na to v kateri kategoriji vozi. Pomembna razlika med dirkalnikoma MotoGP in formule ena je v elektroniki in kompleksnih nastavitvah. "V MotoGp imamo samo dva gumba. Enega za sistem proti zdrsu koles in enega za motorno zavoro. V formuli ena pa imaš 30 ali 40 gumbov," tako Lorenzo s primerjavo med svojim delovnim orodjem in formulo ena.

Vendar se petkratni svetovni prvak z vsemi temi nastavitvami na svojem testu ni ukvarjal. "Uporabil sem le dva ali tri gumbe. Toda če veš, kako uporabiš ostale gumbe na razdalji dirke, potem je to verjetno najbolj zapleten vidik v primerjavi z obdobjem pred 20 ali 30 leti, ko so dirkači imeli le krmilo in menjalnik. To je v primerjavi s preteklostjo najtežja stvar za dirkača formule ena."

Seveda se Lorenzo ni mogel ogniti vprašanju, ali bi si lahko predstavljal kariero v formuli ena. Španec je samo odmahnil z roko in povedal, da to ni zanj. S tem bo rekord Surteesa še naprej ostal trdno zasidran. Britanec je leta 1956, 1958, 1959 in 1960 z motorjem MV Augusta osvojil prvenstva 500 kubičnih motorjev. Potem pa je danes 82-letnik prestopil v formulo ena in je leta 1964 s Ferrarijem postal svetovni prvak tudi na štirih kolesih. Tudi Hailwood je osvojil štiri naslove 500 kubične serije. V formuli ena pa mu uspeha Surteesa ni uspelo ponoviti. Je pa Hailwood stal dvakrat na stopničkah. Tudi Giacomo Agostini je po svoji karieri na dveh kolesih dirkal s formulo ena, vendar v britanski seriji, ki ni štela za svetovno prvenstvo.