V klasično zapakiranega štirivratnega velikana so Fordovci že pred časom vstavili tudi hibridno tehnologijo in vsaj do zdaj v praksi s sorodnimi primerki razen nekaj kvazi ekologije večjih navdušenj nismo bili deležni. Pri Mondeu je reč presenetljivo drugačna, saj se baterija zelo hitro polni in ima tudi spodobno dovolj kapacitete, da so mestne vožnje in sploh skoki med semaforji ekskluzivno električni. To rezultira tudi v nizki porabi tudi v mestu, kar bi lahko glede na maso, malce manj navit bencinski motor in še par parametrov, bilo tudi precej višje. Po mestu se da voziti z lepimi 6,5 litri, izven bo poraba padla proti petim litrov.

Pogonski sklop sestavlja 2-litrski štirivaljnik s 104 kW in električnih 35. Vse skupaj ni pri najbolj navitih, a se sploh s pomočjo elektrike lepo odziva na zahteve po dinamiki. Med motorji in sprednjim kolesnim parom je še brezstopenjski menjalnik s svojimi klasičnimi prednostmi in pomanjkljivostmi, sploh tuljenje v kak klanec je stvar, ki se jo bo treba navadit, ni pa za tovrstni menjalnik to nič posebnega. Navduši tisto neopazno sodelovanje elektrike, sploh pri speljevanjih in rahlih pospeševanjih, ko se da z malce škiljenja na merilnike tudi pretežno ves čas voziti na elektriko, saj je grafika več kot nazorna.

Vse ostalo je klasični Mondeo, velika ameriška, mehko vzmetena in plavajoča ladja z Microsoftovim infotainmentom (in vsemi nelogičnostmi) in veliko prostora. V Mondea so potem dodali še večino opreme, od posebne kovinsko bele barve za 1440 evrov do radarskega tempomata za 2030 evrov. Masažni sedeži vzamejo še 2880 evrov, a tega tako ali tako ne potrebujete. V osnovi hibridni Mondeo stane 32.600 evrov, kar ni veliko, z dodatki na našem testu pa smo prišli na 44.400. Kar pa je veliko, a kot rečeno, večino teh reči se da prezreti, saj niso nujne, medtem ko Mondeo preseneča s podporo regenerirane elektrike.