Najbolj divje govorice celo omenjajo, da bi lahko McLaren že v drugi polovici letošnje sezone uporabil Mercedesove motorje, ki so bili namenjeni Manorju. To se sicer sliši zelo malo verjetno, a ob velikem finančnem vložku je tehnično vsekakor izvedljivo, mnogo bolj, kot v časih osemvaljnikov, saj so dimenzije motorja zdaj bolj natančno predpisane in so si motorji mnogo bolj podobni. Honda je po lanski sezoni obupala nad svojo super-kompaktno konstrukcijo motorja, s katero so želeli McLarnu omogočiti več manevrskega prostora pri oblikovanju šasije in za letošnjo sezono so pripravili povsem nov motor, pri čemer so z ločenima turbom in kompresorjem, ki sta med seboj povezana z osovino, skušali kopirati – da, uganili ste – prav Mercedes. McLarnova šasija je torej zdaj že oblikovana okrog motorja, ki je konstrukcijsko podoben Mercedesovemu.

In zakaj bi McLaren preučeval tako ekstremno možnost? Kratek povzetek njihovih testiranj in vse vam bo jasno: Honda je na dveh testiranjih pokurila več motorjev, kot jih je dovoljeno za celotno sezono. Najdaljša serija krogov na stezi je trajala vsega 11 krogov in McLaren je tako pred prvo dirko opravil le 30% načrtovanega dela. Različica motorja, ki so ga uporabljali v Barceloni, je bila celo slabša od predhodnika ob koncu lanske sezone, po nekaterih ocenah kar za 40-50 konjskih moči, kar je posledično pomenilo za 20 km/h nižjo končno hitrost na ravnini. Skratka, polomija na celi črti.

McLaren je imel s Hondo seveda dolgoročne načrte in sklenjeno tesno pogodbo, a še tako trdna pogodba vsebuje tudi odstopno klavzulo. To bi bil za McLaren izjemno zapleten proces, tako s tehničnega, kot s pravnega in finančnega vidika, toda kdo si po vsem prebranem in videnem še upa trditi, da v Wokingu ne preučujejo tudi tega najbolj črnega scenarija?