Bil je 11. september 1970 in že takrat je ta datum pomenil tragedijo, ki je vse vrgla iz tira. Na osrednjem pokopališču njegovega rojstnega mesta Graz, so k zadnjemu počitku odnesli dirkača formule ena Jochena Rindta – v prisotnosti 30.000 žalujočih. Ko je igralec na trobento zaigral "The End of a Rainbow", se je njegova vdova Nina Rindt zlomila. Kajti njen soprog, ki je pred šestimi dnevi tragično preminil na dirkališču v Monzi, si je namreč želel, da bi na njegovem pogrebu igrali prav to pesem. A žal je ta pesem bila zaigrana veliko prezgodaj.

Tudi dirkač Helmut Marko, ki je bil sošolec Rindta, so užalostili zvoki te pesmi. "Že kot mladi dirkač je dejal, da mu morajo igrati to pesem, če se mu bo kaj pripetilo. To je bil zares odhod v stilu," se spominja športni svetovalec Red Bulla. V množici prisotnih ljudi na pogrebu so bila prisotna vsa imena iz športa in politike. Celo šef ekipe Lotusa Colin Chapman, ki je konstruiral Rindtov sporni dirkalnik Lotus 72, s katerim se je Avstrijec smrtno ponesrečil in zaradi katerega je bil deležen mnogih kritik, se je pojavil na pogrebu. V prvi vrsti pa je bil nek 14-letni fantič in sicer Fritz Enzinger, danes šef ekipe Porscheja v seriji Le Mans.

"Rindt je bil zame inicialni vžig," je povedal danes 60-letnik, ki si je na prvi dirki za VN Avstrije, slab mesec pred tragično nesrečo, pridobil avtogram Rindta. "Leta 1970 sem si zaobljubil, da moram nekaj početi v motošportu. In ko je potekal pogreb, je imel moj oče slučajno opravek v Grazu. Šel sem z njim in sem se na pogrebu kljub množici ljudi postavil v prvo vrsto. Tega ne bom nikoli pozabil. Videl sem, kako so dirkači nosili vence, ljudje kot so Graham Hill in Jackie Stewart." Tudi govor takratnega šefa združenja dirkačev GPDA Joakima Bonnieta, je zelo ganil prisotne ljudi. "Če umreš pri nečem, kar si ljubil, potem umreš srečen. In vseeno kar se bo zgodilo v prihodnjih tednih, za nas je Jochem svetovni prvak," je povedal Šved. In zares: Jochen Rindt je postal edini dirkač, ki je posthumno postal svetovni prvak v zgodovini formule ena.

Kljub grozljivemu in žalostnemu petku na pokopališču v Grazu, se je svet motošporta tudi brez super zvezdnika vrtel naprej. Izkušnja, ki jo je šokirani Helmut Marko doživel na dan pogreba. "Na pokopališču me je nagovoril predstavnik znanega proizvajalca zaradi nove pogodbe. Nisem dolgo premišljeval in se pristal," tako Marko. Kljub smrti svojega prijatelja nikoli ni premišljeval o slovesu iz motošporta. Čeprav ga je samo nekaj mesecev pozneje, leta 1971, nek dogodek na grozljiv način spomnil na usodo njegovega prijatelja Rindta. Marko je takrat dirkal na vzdržljivostni dirki v Daytoni s Porschejem 917. Ekipa je bila takrat nenehno soočena s težavo, da so se pnevmatike pri visokih hitrostih ločile od platišča.

"Peljal sem v tem strmem zavoju in naenkrat je je počilo. Takoj sem vedel, kaj se je zgodilo. Pri hitrosti 330 km/h sem sedel v tem dirkalniku, bil sem le potnik in sem čakal na trčenje. V tem trenutku se je pred menoj odvilo moje celotno življenje, z vsemi detajli, z ženskami in z vsem mogočim. In potem so mi v misli prišle besede: 'Sranje, kot pri Jochenu! Če bi imel takrat dovolj razuma, bi lahko prekinil z vsem tem sranjem." Potem je sledilo trčenje in instinkt dirkača je takoj prevzel nadzor. "Moram se odpeti, pograbiti gasilni aparat, ker je takrat takoj zagorelo. Šlo je za avtomatizem. In takoj odpreti vrata," razloži Marko. Zaradi nagiba steze je Marko zdrsel navzdol in imel srečo, da ga ni zadel drug dirkalnik. Ko je želel preko radijske zveze šefu ekipe Ferdinandu Piechu prebrati levite zaradi smrtno nevarnih okvar, je ta Marku ukazal, da naj se usede nazaj v dirkalnik, saj je šlo za 24-urno dirko. "Bil sem osupel, se obrnil in sem po vseh štirih splezal nazaj v dirkalnik, da sem ga pripeljal v moštveno garažo."

Avstrijec, ki je na nesreči s formulo ena leta 1972 izgubil oko in je moral končati svojo aktivno kariero, je še danes zbegan: "Tam sem se želel znebiti svoje jeze in Piech je samo z nekaj preprostimi besedami dosegel, da sem se obrnil in se vrnil v svoj dirkalnik. Ali je šlo tukaj za podložnost ali pa smo bili tako globoko v tem športu? Glede tega sem se še dolga leta čudil, kako se lahko brez vsakršnega upora to sprejel." Toda, šlo je vsaj za obrazložitev, zakaj je tudi Rindt kljub strahu pred smrtjo nadaljeval z dirkanjem.

Dediščina legende, imenovane Rindt, je še danes ogromna. Brez Rindta Avstrija nikoli ne bi postala nacija formule ena. Danes pa imamo v formuli ena mnoge Avstrijce: Toto Wolff in Niki Lauda vlečeta vse niti pri Mercedesu, imamo Red Bull imperij, ki ima na stezi kar dve ekipi, šef Toro Rossa je Franz Tost, šefica Sauberja pa Monischa Kaltenborn. "Verjamem, da bi se brez Jochena v Avstriji zelo malo dogajalo," je prepričan legendarni športni poročevalec formule ena Heinz Prüller. Tudi navdušenje nad motošportom vrhovnega šefa red Bulla, Dietricha Mateschitza, je neposredno povezano z Rindtom. Popularni Didi je bil tudi kot gledalec na prvi dirki steze Österreichring, kjer si je pridobil avtogram Rindta, katerega še danes čuva kot najdražji zaklad. Mateschitz še se danes natančno spomni metra ceste med Kapfenbergom in Wartbergom, kjer je v avtomobilu na radiu izvedel ves o smrti Rindta.

Tudi za nekdanje zvezdnike formule ena Laudo in Bergerja je bil Rindt dirkaška ikona brez primerjave. "Jochen je dejansko dedek avstrijskega motošporta. Če si ogledam njegove fotografije, me najbolj navduši njegova karizma in njegova neverjetna hitrost. Jochen je postal moj vzornik in on je dejansko slika pravega dirkača. Bil je preprosto neverjeten tip človeka in dirkača," tako Gerhard Berger. Tudi Sebastian Vettel, poleg prijatelja Michaela Schumacherja, obožuje "James Deana formule ena", ko pravi: "Rindt naj bi bil nekaj posebnega. Eden izmed najhitrejših dirkačev vseh časov in neverjeten naravni talent." Kako zelo se Vettel zanima za Rindta, ve povedati tudi Enzinger: "Sebastian se je v času BMW-ja skoraj leto dni z menoj vozil na dirkalno stezo in veliko sva govorila o Jochenu. Za njega je bil Jochen kot tip človeka absolutni junak, kar me je osupnilo, saj je bil Sebastian še zelo mlad. To me je zelo začudilo."

Toda Rindt ni pustil pečat le pri Vettlu in Avstrijcih v Grand Prix športu, temveč v celotni formuli ena. Njegov prijatelj Bernie Ecclestone, ki je desetletja deloval kot šef formule ena, še danes ve povedati: "Brez Jochena me verjetno ne bi bilo v formuli ena. Zelo močno je vplival na moje življenje." In reporter David Tremayne, ki je napisal biografijo Rindta "Uncrowned King", je prepričan, da je Rindt pri uveljavljanju formule ena igral pomembno vlogo. "Mi vsi v paddocku formule ena smo prepričani, da bi se formula ena takrat razdelila."