Ko so pri Nissanu pred desetletjem predstavili kombilimuzino, ki je želela biti SUV, so mnogi menili, da je to recept za neuspeh. Pa vendar, kot tolikokrat, se je tudi pri Qashqaiju pokazalo, da teorija in praksa ne hodita nujno z roko v roki in Nissanov kompaktni križanec se je izkazal za pravo uspešnico in postal sinonim za tako rekoč svoj lastni segment.

V drugo je oblika dobila nekaj več ostrine in oblikovne dinamičnosti, a je oblikovalcem vseeno uspelo zadržati originalnega duha v steklenički in ohraniti Qashqaijev igriv karakter ter vseeno dodati še ščepec možatosti. Prav ustrezno razmerje med praktičnostjo, oblikovno zanimivostjo in vsestranskostjo se zdi pravi recept za Qashqaijev uspeh.

Na drugi strani vrat voznika in potnike vseeno pričaka oblikovno manj razburkan svet. Pravzaprav notranjost oblikovno ni nič posebnega in pooseblja Nissanovo dojemanje interierja, a hkrati omogoča udobno in neutrujajočo vožnjo, tudi zaradi ustrezne postavitve stikal, dobrega volanskega obroča in na otip kakovostnih materialov. Tkanina na sedežih je sicer kakovostna, a dovzetna za madeže. Sicer pa sedeži dobro zadržujejo telesa, tudi ko voznik iz motorja želi izvleči še kaj več kot le potovanje od točke A do točke B.

A propos, pogonski agregat. V nosu testnega avtomobila je ropotal dobro znan in vsestransko uporaben 1,5-litrski turbodizelski koncernski mlinček, ki se rustikalnemu zvoku navkljub izkaže kot izjemno ekonomičen in kultiviran pogonski agregat. Ker gre za najšibkejšo dizelsko opcijo, je na voljo samo v kombinaciji z ročnim menjalnikom in pogonom na sprednji kolesi, a je s svojimi 81 kW (110 KM) največje moči in zadostno ravnijo navora povsem dovolj sposoben za vsakodnevne aktivnosti. Tudi če posebej ne pazite, se povprečna poraba goriva običajno ustali pod šestimi litri na sto prevoženih kilometrov, z nekaj več pozornosti pri pretikanju (menjalnik je sicer za odtenek premlahav in dolgih hodov) pa se je mogoče zelo približati tudi magični meji štirih litrov.

Delovanje podvozja je dobro usklajeno in omogoča dober kompromis med udobjem in veseljem do vožnje, k slednjemu pa precej prispeva električno podprt krmilni mehanizem, ki je dovolj neposreden in vozniku posreduje tudi ustrezne informacije o dogajanju na stiku med pnevmatiko in podlago.

Kljub dejstvu, da so pri Nissanu v Ženevi že pokazali prenovljeno različico, se tudi aktualni Qashqai še vedno zdi posrečena izbira predvsem za družine, ki bodo cenile predvsem zelo solidnih 430 litrov prtljažnega prostora, v drugi sedežni vrsti pa konkurenca običajno ponuja nekaj razkošneje odmerjene dimenzije. Večina bo brez težav shajala tudi brez štirikolesnega pogona, ki je sicer dodana vrednost v zimskih mesecih, a marsikomu bo še bolj prav prišla rešitev, ki jo pri Nissanu oglašujejo kar v samem imenu testnega primerka.

Nissan tudi sicer velja za pionirja 360-stopinjskega pogleda iz ptičje perspektive, kar je vse bolj zvezda stalnica pri vseh, ki na področju pomoči pri vzvratni vožnji in parkiranju dajo kaj nase, ob prvotni fascinaciji nad sistemom pa bo večina vsekakor prepoznala njegovo uporabnost pri parkiranju v ozkih parkirnih prostorih in pomoč pri ustrezni poravnavi znotraj črt.

Na trgu se Qashqai spoprijema z vse številčnejšo konkurenco v poplavi imen kot so Sportage, Tiguan, Kadjar, Tucson, Kuga, Duster, Ateca in 3008, a hkrati še vedno brez večjih težav drži korak z njimi. Tudi zarati ustreznega razmerja med preudarnostjo in zabavo.