V času, ko se pri nakupu avtomobila ukvarjamo s stvarmi, kot so večpodročna klimatska naprava, izbiramo med znamkami avdio sistemov in premišljujemo o tem, ali bo devetpalčni zaslon infozabavnega sistema dovolj velik, pri Dacii predstavljajo (recimo temu) glas razuma v svetu avtomobilizma, saj se osredotočajo predvsem na bistvo avtomobila, ki je še vedno predvsem vožnja od točke A do točke B.

Že res, da romunska podružnica koncerna Renault Nissan ne slovi kot trendsetter, a se hkrati ne more povsem izogniti vse višje postavljeni letvici, ki definira osnovno dojemanje avtomobila. Prav s tem namenom je nastal Sandero Stepway in prav zato so mu s prenovo namenili nov obraz in polepšano notranjost. Zaradi svojega crossoverskega videza, ki ga zdaj dopolnjuje nos vozila z dusterjevsko masko hladilnika in ostreje zarisanimi svetili, utegne biti povšeči tudi tistim, ki bi se s skromnejšim denarnim vložkom želeli pridružiti globalni crossoverski maniji. Kljub svojim enostavnim linijam gre tudi Sandero Stepway v korak s časom, kar dokazuje tridimenzionalna svetilnost zadnjih svetil, v kombinaciji s 16-palčnimi petkrakimi litimi platišči in štirimi centimetri več svobode pod nogami pa Stepway izžareva tudi zametke oblikovne terenske športnosti.

Notranjost je tudi po prenovi ostala enostavna, pa čeprav pravzaprav ponuja vse tisto, kar voznik in sopotniki potrebujejo za razmeroma udobno potovanje. Seveda je plastika na armaturni plošči še vedno trša na otip kot pri večini dražjih avtomobilov, pa tudi sama zasnova in oblika interierja morda ne more tekmovati z večino konkurence, pa vendar je vse skupaj nezakomplicirano, uporabno in hkrati dovolj simpatično, da se za volanskim obročem ne boste počutili neprijetno. Kljub ne ravno izraženi stranski opori sedeži dobro zadržujejo telo v ovinkih, je pa res, da je sedalni del relativno kratek in bo manj povšeči višjeraslim voznikom. Tudi v drugi sedežni vrsti je prostora presenetljivo veliko, v prtljažnik pa lahko pospravite za 320 litrov prtljage, a vam bo pri pospravljanju le-te vsaj malo nagajal visok nakladalni rob.

Srce v testnem Sanderu Stepway je premoglo le tri valje in 898 kubičnih centimetrov, a s svojimi 66 kW (90 KM) je povsem kos 1.040 kilogramov žive teže avtomobila in dodatnemu tovoru. Pravzaprav je presenetljivo poskočen in agilen, sploh, če mu pustite, da se "odvrti" v višje vrtljaje, s 6,8 litra povprečne porabe na testu pa je tudi dovolj ekonomičen, da lahko opraviči več kot dva tisoč evrov prihranka v primerjavi z dizelsko različico. Petstopenjski menjalnik kljub svoji glasnosti pri pretikanju dobro sodeluje s pogonski agregatom, le sklopka bi lahko "prijemala" malce nižje.

Tudi brez štirikolesnega pogona se Sandero Stepway zaradi svoje višje oddaljenosti od tal dobro znajde na slabše utrjenih terenih, je pa res, da se zaradi tega karoserija bolj nagiba v ovinkih in je vožnja z njim zato manj smela od s plastiko neodete različice. Športno zasnovan in usnje oblečen volanski obroč je prijeten za rokovanje, a hkrati povezan s krmilnim mehanizmom, ki daje premalo povratnih informacij o dogajanju na stiku pnevmatike z podlago, hkrati pa je tudi preveč posreden, da bi nudil več dinamičnih užitkov med vožnjo in morda za odtenek "pretrd" pri parkiranju. A vse to so drobci, ki povprečnemu uporabniku Sandera Stepway ne bodo pokvarili dneva.

Na drugi strani medalje je namreč Sandero Stepway z opremo Prestige lepo založen s serijsko opremo, stane pa 10.590 evrov. Če k temu dodamo še parkirna tipala in kamero (100 EUR), pri čemer ji vsaj malo zamerimo počasno nalaganje pri zagonu vozila, navigacijo in kartografijo na zaslonu na dotik z multimedijskim sistemom (paket Media Nav Evolution Laureate) za 380 EUR, naslon za roko spredaj (105 EUR), kovinsko barvo (400 EUR) in rezervno kolo standardnih dimenzij (55 EUR), cena sicer naraste na 11.630 EUR, kar pa je še vedno manj kot boste odšteli za osnovno opremljenega (manjšega) predstavnika bolj renomiranih znamk.