Ja, četrta generacija karavana sploh v GT opremi z drugačnimi odbijači je videti božansko, z modro kovinsko barvo in temnejše obarvanimi kolesi. Nova optika luči spredaj in zadaj celoto le še dodatno začinijo. Podobna je zgodba tudi v notranjosti, kjer smo ob aluminiju in modrih barvnih vložkih dobili še športne sedeže, prekrite z alkantaro z modrimi šivi. Estetika notranjosti kot rečeno ni niti za hip vprašljiva, je pa jasno videti, da se GT spogleduje z RS in ne ostalimi bolj civilnimi Megani.

Vse informacije so digitalizirane in na sredinski konzoli je nekoliko manjši R-Linkov infotainment, ravno toliko manjši, da je bolj naporen od tistega v Espacu, nenazadnje je tudi malce bolj od rok pri optimalnem sedenju kot pri večjem bratu. Ne manjka niti večbarvna osvetlitev in več značajev GT-ja, od običajnega do ekološkega in športnega, vse v okviru spreminjanja mapinga motorja, se razume. Tako je v komfortnem načinu GT relativno nedolžna ovčka, a po izbiri Sport postane športna zverina. Na živce nam je šlo to, da se ob vsakem zagonu želi avto vrniti v komfortni način, razen če uporabnik to prej prestreže s pritiskom na OK, kar pa ne, ker ali potrditveno okno izgine po treh sekundah ali pa ga med zagonom že tako ali tako prekrije kamera za vzvratno vožnjo. Prav tako je nelogično, da s pritiskom na rožico na sredinski konzoli prikličemo zaslon s to izbiro, sama izbira pa je možna le na zaslonu. In ja, dobro bi bilo pogledati tudi prevode v slovenščino, saj je pri nekaterih napisih definitivno imel prste vmes Googlov prijatelj Translate.

Samo sedenje v Meganu, ki je zdaj še nekaj centimetrov večji, je nenaporno, le športne sedeže s trdimi stranicami bo treba malce posvojiti. Dovolj prostora za otroke je tudi na zadnji klopi, prtljažnik pa z 521 litri zadošča za družinske počitnice.

A to je le en del GT-ja, njegova podoba. Pod motornim pokrovom je namreč 1,6-litrska turbo beštija, navita na 151 kW (205 KM), ki zadaj sicer ne bo pokala skozi ispušno cev, je pa presneto odzivna in potentna, celo toliko, da podvozje ne izkoristi celotnega potenciala. Ali drugače, zmrdujemo se, ker je avto celo premočan. K temu dodajmo še novi sedemstopenjski dvosklopčni EDC menjalnik, ki v programu Sport ponuja dirkaške užitke, tudi preko dveh lopatk za volanom. Nekoliko trše nastavljen avto sicer drži cesto in ponuja nekaj dinamike, a mu manjkajo neposredne informacije čez volan in bolj predvidljivo obnašanje podvozja. Je pa štirikolesni volan 4Control nekaj, kar bi moral imeti vsak avto. Poigravanje na parkirišču z majhnim radjnim krogom in okretnost na običajnih cestah sicer skozi tu in tam rahlo čuden občutek izpod zadnjih koles, ko se zdi kot da nekaj klecne, ne pomeni iskanja kompromisov. GT je polšportnik samo zato, ker morajo nekaj prihraniti za RS-a, druge razlage skorajda ni.

No, dodajmo, da nam ga je na testu cvirnal dvokslopčnik, ki se je pri višjih hitrostih, sploh na avtocesti, začel pregrevati in nemarno metati iz prestave. Občutek, ko pri 140 avto zatuli kot bi pritisnili sklopko, ni dober. No, verjamemo, da bodo fantje pri Renaultu našli škrate.

Že res, da ima sam karavanski Megane na trgu kar dobro konkurenco, a realno gledano jo na polici z GT-ji niti nima. V osnovi morate zanj odšteti 24.890 evrov, z dodatki, ki so večinoma estetskega pomena, pa 28.570 evrov.