Mazdo CX-5 v prenovljeni izdaji je v naše uredništvo zavila že nekajkrat v zadnjem letu dni, zato vnovično podrobno seznanjenje z nekaterimi dejstvi ne bo potrebno. V tokrat sem imel priložnost, da jo spoznam v vsem svojem sijaju, zato lahko trdim, da je ta, poleg družinskih potreb, lahko zelo primeren kot reprezentativni avto za uspešnega podjetja. 

135 kilovatov in 445 Nm navora se ves čas preliva na vsa štiri kolesa (sistem i-Active), kar pa ne pomeni, da bi z njim veljalo obiskovati težje prehodne terene, gre bolj za učinek izpiljene drže na asfaltu ali pa za samozavestno držo na cesti, ko pade prvi sneg in ko cestni delavci še čakajo na pravi trenutek. Za prenos je v tem primeru skrbela šeststopenjska klasična avtomatika z brezhibnim delovanjem, a brez možnosti prestavljanja s stikali ob volanu. Skratka, CX-5 v tej kombinaciji nima nikakršnih težav z dinamiko in z relativno hitrim doseganjem visokih hitrostih, dobro se izkaže tudi med zavoji, kjer natančno sledi ukazom voznika (G-Vectoring Control), brez nepotrebnega občutka nagibanja karoserije. Dodaten davek dinamike prinaša le poraba goriva, ki ne bo nižja od osmih litrov. A tudi ta rezultat je nenazadnje pogojno sprejemljiv. 

Ko je govor o premijski plati, v prvo vrsto postavim potniško kabino. Navdušuje me dejstvo, da je ta zelo dobro zvočno izolirana, da je poskrbljeno za kakovostno končno izdelavo in da so japonski mojstri izbrali prstom nežne materiale. Tudi belo usnje na sedežih uvrščamo v to kategorijo, čeprav se na dolgi rok znajo kazati posledice umazanij. Sedenje za volanom je na dovolj visokem nivoju, da ves čas z lahkoto spremljam dogajanje okrog avtomobila, medtem ko mi za zadek pri tem početju pomaga kamera s širokim kotom vidnega polja, a s precej nizko resolucijsko sliko. Edino omembe vredno digitalno dogajanje je osrednji zaslon z multimedijsko vsebino, ki ni v slovenščini, je razmeroma majhen, v primerjavi z ostalo premijsko konkurenco. Morda je to celo namenoma storjeno, da bi se vozniki bolj posvečali vožnji in ne iskanju vseh mogočih podatkov. Osebno sem bil najbolj zadovoljen z dejstvom, da sem radijske postaje poslušal preko digitalnega DAB+ signala in da sem tistih nekaj informacij, vključno z navigacijo in Bluetooth sistemom, upravljal z vrtljivim stikalom. Preprosto in enostavno. Vrata za na zadnjo klop se odpirajo skoraj 90-stopinjsko in tako potnikom omogočajo lažji vstop in izstop, 506-litrski prtljažnik z dodatno plastično podlogo in s samodejnim odpiranjem vrat pa bo omogočil, da odložimo golf torbo, blatne škornje ali skozi odprtino naslona zadnjih sedežev položimo smuči. 

Končna cena, nekaj več kot 40 tisočakov je visoka, a pogled na dolg seznam serijske opreme, kjer so med drugim vključena tudi 19-palčna platišča, fantastična Soul Crystal rdeča barva zunanjosti (edini dodatek na ceno 840€), polni LED žarometi, projekcijski Headup zaslon na vetrobranskem steklu in cela plejada varnostnih asistenc, je morda dober razlog, da bi za tem avtomobilom lahko pogledali tudi tisti, ki se sicer odločajo za evropsko elito, katere cena je znatno višja od te. Morda Mazdi CX-5 manjka malo več prepoznavnosti na trgu. V tem delu se pozna, da so Japonci malce zaspali.