Za nezahtevne uporabnike z željo po visoki poziciji sedenja

Ecosport spada v rastoči razred športnih terencev, kjer je izbire ogromno, zato je zmagovalec povečini tisti, ki je cenovno najbolj ugoden. No, pri Fordu nekako ne morejo računati na tega jokerja, kajti cenovno odstopanje je dovolj opazno, bo pa zato morda prepričal kupce z drugimi vrednotami. V novi generaciji je Ecosport ostal na podobni osnovi. Še vedno je na videz visok in ozek, Fordovci so mu dodali še nekaj všečnih in svežih oblikovnih linij, medtem ko so za kakovostno končno izdelavo poskrbeli v romunski Fordovi tovarni. Prej je ta prihajal iz Južne Amerike.

Za volanom je občutek dober. Sedi se dovolj visoko, da je dogajanje okrog avtomobila v vidnem polju voznika, morda pri tem zmoti le mrtvi kot pri zajetnem A stebričku. Sprednja sedeža ponujata dovolj udobja tudi za več urno potovanje, potniki na zadnji klopi ne bodo ravno v prostorski stiski s koleni. Malce več smo si obetali od prtljažnega prostora, ki je s skromnimi 356 litri sicer dober partner za obisk trgovine (dodatno vgrajena predelna polica), ne pa tudi za daljše družinsko potovanje. Posebnost odpiranja vrat vstran ostaja tudi pri drugi generaciji. Za pridobitev večje zaloge prostora je možen preklop naslona zadnjih sedežev, a dno do prvih sedežev ne bo ravno. V potniški kabini sem pogrešal nekoliko večje dimenzije odlagalnih prostorov, predvsem tistega pred sovoznikom. Za zabavo med vožnjo poskrbi multimedijski vmesnik Sync3, z enostavnim in hitrim delovanjem, na voljo sta tudi dva USB vmesnika in zelo dobrodošla slika v živo pri vzvratni vožnji.

Z 19-centimetrskim odmikom karoserije od tal je Ecosport kakopak primeren tudi za pustolovščino izven asfaltnih površin. V tem delu se izkaže litrski turbo bencinski trivaljnik, ki ga voznik zažene s pritiskom na gumb, ta pa zmore 92 kilovatov moči in 170 Nm navora pri 1600 vrtljajih. Za prenos moči je vgrajen šeststopenjski menjalnik, ki sicer ponudi brezhibno delovanje, a ima kar dolge hode. Poraba se je med preskušanjem gibala okrog sedmih litrov, a bi šlo morda še malenkost nižje, če bi natančno upošteval indikator idealnega prestavljanja. Zaradi višine je med sunki primorske burje lahko malenkost nemiren, medtem ko v idealnih razmerah na asfaltu pokaže dokaj spodobno predstavo.

Ecosport ni morda tipično družinski avto, pač pa ta privablja aktivne posameznike, kot je na primer gospa v pokoju iz moje vasi. Dobesedno ljubezen na prvi pogled in avto je bil v tistem trenutku tako rekoč že pred njeno hišo. Letno prevozi dobrih deset tisoč kilometrov. Obisk trgovine, sorodnikov in vožnja do bližnjega vrtca, kjer vsak dan pobere vnuka. Skratka nezahteven voznik oziroma uporabnik, ki je v prvi vrsti iskala avto z visoko pozicijo sedeža in dovolj prostora za otroške sedeže. In to Ecosport tudi ima.

Morda cena v tem primeru ne bo odločujoč faktor. Testni avto, z vsemi dodatki vred, stane nekaj več kot 20 tisoč evrov, pri tem pa je zmotilo dejstvo, da ta nima vgrajenega sistema za samodejno zaviranje. Tega ni niti na seznamu dodatne opreme.


