Ni nobena skrivnost, da si je želel Ayrton Senna svojo uspešno kariero zaključiti pri Ferrariju. Prav tako ni skrivnost, da so pred njegovo smrtjo na dirki v Imoli leta 1994 obstajali tudi konkretni pogovori. O podrobnih detajlih teh pogovorov pa še nihče nikoli ni govoril. Do danes.

V podcastu "Beyond the Grid", uradnem kanalu skupine F1, je nekdanji predsednik Ferrarija prvič konkretno spregovoril o zadnjem osebnem srečanju s Senno, ki je potekalo štiri dni pred njegovo tragično nesrečo na dirki v Imoli. "Povabil sem ga, da me v sredo obišče na mojem domu v Bologni. Moja hiša je od dirkališča v Imoli oddaljena dobre po ure vožnje z avtomobilom. Mogoče 40 minut. Sestala sva se okrog 19. ure na večerji. Zatem pa se je vrnil nazaj v Imolo," opiše Montezemolo. "Rekel sem mu: 'Želim najti možnost, da vas po koncu sezone pripeljem v našo ekipo.' On je odgovoril: 'Podpisal sem za Williams. Ampak če bi imel možnost, da pridem v ekipo Ferrari, bi mi to bilo ljubše.'"

Senna je leta 1994 dirkal za Franka Williamsa in je sedel v najboljšem dirkalniku F1, za katerega se je leto dni prej trdo boril. Očitno je imel pogodbo z Williamsom tudi za sezono 1995, kajti Montezemolo je povedal: "Rekel mi je, da bo to vzel na znanje, če bodo obstajale pravne možnosti, da pride k nam. V skrajnem primeru pa sezono pozneje." Torej leta 1996 in namesto Michaela Schumacherja, ki je bil v Ferrari pripeljan kot novi zvezdnik ekipe.

Če izjava Montezemola drži, bi kokpit Ferrarija dejansko predali v roke Senni. Italijan podčrta: "Rekel mi je: 'Svojo kariero bi želel končati pri Ferrariju in s Ferrarijem postati svetovni prvak.'" Montezemolo še razkrije, da je do sestankov med Ferrarijem in Senno prišlo tudi pred 27. aprilom leta 1994. Predsednik Ferrarija je svojemu novemu šefu ekipe Jeanu Todtu že leta 1993 naročil, da v Maranelo pripelje Senno. "Ampak v tem trenutku smo ravno podpisali pogodbo z Gerhardom Bergerjem." Zaradi tega ni bilo mogoče, da bi s Senno podpisali pogodbo za sezono 1994. Verjetno tudi Brazilec tega ne bi želel, saj je hotel na vsak način prevzeti Williamsov dirkalnik Alaina Prosta. Kljub temu pa je prišlo vsaj do enega osebnega pogovora. "Todt se je s Senno sestal pred dirko v Monzi leta 1993 in sicer na večerji v vili d'Este ob jezeru Como."

Senna je bil, kljub športni perspektivi, nad Ferrarijem navdušen predvsem zaradi dejstva, ker so Italijani imeli odklonilno držo do elektronskih pomagal v F1. Leta 1993 je bil v tem pogledu s sistemom proti zdrsu in aktivnimi obesami dosežen višek. Ferrari je bil striktno proti tem novim tehnologijam, verjetno tudi iz razloga, ker jih niso obvladovali. Ampak Senni je bilo to všeč.

Ampak žal nikoli ni prišlo do rumene čelade v rdečem dirkalniku. Slika, katero še danes sanjajo mnogi zgodovinarji F1. Namesto tega je Ferrari angažiral Michaela Schumacherja. Nemec se je že ob svojem prvem testu z dirkalnikom Ferrarija letnika 1995 čudil, kako Alesi in Berger s tem dirkalnikom nista mogla osvojiti naslova. In od leta 2000 naprej je za Maranello osvojil pet naslovov zapored. 

Vprašanje v podcastu, namenjeno Montezemolu: Ali bi bili ti uspehi mogoči tudi z drugim dirkačem? "Ne verjamem," odgovori Italijan in podčrta, da je celo prepričan v to, da Ferrari z nobenim drugim dirkačem ne bi bil tako uspešen. "Celo leta 2002, ko smo naslov osvojili že v Magny-Coursu. Takrat je bil naš dirkalnik tako dober, da bi mogoče naslov osvojil tudi nek drugi dirkač. Da pa smo sploh dosegli to točko, pa je bil v glavnem zaslužen Michael. Zato se moj odgovor glasi: Bilo bi zelo težko, da bi te uspehe dosegli brez Michaela," še doda Montezemolo.