V nedeljo zvečer po našem času je bilo jasno, da iz Alonsovega drugega lova na zmago na dirki za 500 milj Indianapolisa in trojno krono, ne bo nič. Španec je z McLarnom izpadel tudi iz dodatnih kvalifikacij za tri zadnja mesta na štartni vrsti, pravzaprav je bil celo predzadnji skupno.

Samo dve uri pozneje je dobil nogo Bob Fernley, ki je skrbel za projekt Indy 500. Kaj je šlo narobe? Vse, kar je lahko. Kot bi se projekta lotevali nekje v državah tretjega sveta. Za začetek, če omenimo, da so teden dni pred prvimi testi ugotovili, da nimajo volana za dirkalnik, bo dovolj.

Šef McLarna, Zak Brown, je v ponedeljek priznal, da je bila ekipa povsem nepripravljena in prve težave so povzročile efekt snežne kepe, rezultat pa je znan. Zak Brown se je iz ZDA osramočen vrnil na Otok in potem v ponedeljek stopil pred medije.

»Ne morem reči, da smo bili preveč arogantni, bili pa smo strašansko nepripravljeni. Nismo si zaslužili biti na dirki in to je naša napaka. Nismo dali vsega od sebe, premagali smo se sami.«

Težave so se začele že aprila, ko se je Texas Motor Speedway odprl za testiranja. Zak Brown je moral osebno poskrbeti, da so od Coswortha dobili volan za testiranja in to je bil šele začetek.

»Nismo prišli na progo do poldneva, volan še ni bil končan, to je bil rezultat slabih priprav in pomanjkanja organizacijskih sposobnosti,« je povedal Brown. »Tu so stvar začele iti navzdol zaradi slabega vodenja. Zak Brown ni tisti, ki bi hodil okrog in prosil za volan.«

Druga polomija je kozmetične narave, ki se je vlekla vse do konca. McLaren je avto kupil pri tehničnem partnerju Carlinu in čeprav je bil avto oranžne barve, ni bil McLarnove Papaya oranžne. Po testiranjih so ga morali prebarvati in čeprav je Alonso na treningih razbil dirkalnik, je bil rezervni še vedno na barvanju. En mesec! In to v delavnici 30 minut od slavnega dirkališča. Da so ga dobili od tam, sta minila še dva dneva. Ostale ekipe so usposobile rezervne dirkalnike v nekaj urah.

»Pokazalo se je, da pri Carlinu niso sposobni opremljati še tretjega avtomobila in pomagati še nam.«

Tudi Max Chilton in Patricio O'Ward, ki sta njihova dirkača, sta izpadla v dodatnih kvalifikacijah. To je eden največjih fiaskov v zgodovini Indy 500. Leta 1994 je Penske team dobil dirko, leto pozneje se Al Unser Jr. in Emerson Fittipaldi sploh nista uvrstila na dirko.

McLaren je imel za letošnjo dirko velik proračun, avto so zapolnili tudi sponzorji, projekt je pomenil komercialni uspeh. Brown je zaupal Fernleyu in se posvečal prenovi ekipe v F1 in zdaj obžaluje, da je spustil stvari iz rok in se vključil šele, ko so stvari šle že zelo narobe.

»Moral bi biti bližje Indy 500, a nisem smel zanemariti F1. Prvi dan ob 9:01, ko nismo bili na stezi na prvih testiranjih, takrat se nismo kvalificirali na Indy 500. Nismo odreagirali na prve alarme. Jezen sem nase, ker sem čutil, da reči ne gredo v pravo smer, pa se nisem vmešal vse do prvih testiranj.«

Na veliko težav niso imeli niti vpliva. Avto je imel prejšnji mesec na testiranjih na ovalu v Indianapolisu električne težave, zaradi česar je letel eden od članov ekipe. Tudi prvi dan uradnih treningov so morali zamenjati alternator. Drugi dan je Alonso pribil v steno, tretji dan pa so manjkali, ker so morali sestaviti avto iz rezervnega, ki pa je bil vsaj končno prave barve.

Hitri petek je dal jasno vedeti, da je avto počasen. Alonso je šel na kvalifikacije poln dvomov. V prvem poskusu je guma imela prenizek tlak, kar pa niso opazili, ker v ekipi niso kupili pravih senzorjev za tlak v gumah.

Alonso je končal kot eden od šestih dirkačev, ki se morajo pomeriti za zadnja mesta od 31 do 33. V ekipi jih je v nedeljo zajela panika in so po paddocku prosili za pomoč. Pri Penskeju so dobili nastavitve, ki so rezultirale v drsanju dirkalnika po tleh, saj so – saj ni res pa je – narobe preračunali ameriške enote v metrični sistem. Ko so to uredili, je Alonso naredil le še pet krogov, preden je začelo deževati.

Gil de Ferran in Zak Brown sta pred Last row shootoutom zvečer v nedeljo po našem času govoril z Alonsom in mu povedala, da lahko uspe, da pa zna iti zelo narobe. Alonso se je odločil, da bo vseeno poskusil.

»Na progo smo šli z eksperimentom, ki smo ga naredili čez noč. Na avtu smo spremenili vse, ker smo mislili, da bomo s tem dobili nekaj tudi na zaupanju do dirkalnika,« je povedal Alonso. »Šli smo ven, brez da bi vedeli, kako se bo avto obnašal v prvem ovinku. Vseeno pa greš na polno in zato smo poskusili.«

Pomoč ostalih ekip in nov setup sta avto dejansko naredila hitrejšega, a Alonsa je s 33. mesta potisnil 23-letni Kyle Kaiser iz garažne ekipe Juncos Racing. Šele po kvalifikacijah so ugotovili, da so imeli napačna prestavna razmerja.

»Avto bi šel 229 mph, a smo imeli prestavo za 227,5 in tako smo se premagali praktično sami,« je povedal Brown. »Dali so vse od sebe in čutiti je bilo napetost in zadovoljstvo. Ne morem reči, da ni bilo požrtvovalnosti. Nočem, da bi svet mislil, da je McLaren skupina idiotov. Čeprav nismo blesteli, smo imeli svetle trenutke.«

Ekipa bi lahko kupila mesto od enega od boljših dirkačev in v njegov dirkalnik posadila Alonsa, kar se je v preteklosti že dogajalo, a je bil dvakratni svetovni prvak proti temu.

Kaj to pomeni za McLarnov program v IndyCar, je ta hip še prezgodaj govoriti. Brown še ne ve, kako bo letošnji polom vplival na željo, da čez dve leti sodelujejo v prvenstvu z ekipo in dvema dirkalnikoma.

»Vem, da imamo dolg do navijačev in sponzorjev, ki smo jih razočarali. Nismo izpolnili obljub in menim, da potrebujejo več kot le opravičilo. Seveda bodo sledili ukrepi za tiste, ki si ne zaslužijo biti delati pri tako veliki ekipi kot je McLaren. Stvari bomo preučili in se iz njih marsikaj naučili. Seznam je dolg. Nismo zgube, Fernando je zvezda, vrnili se bomo.«