Nekaj dni intenzivnega druženja s Fiesto ST je bilo dovolj, da sem prišel do zaključka, da mala ST-jka spada v sam vrh vrhunskih malih športnikov. Hkrati ni tako zelo surovo športna kot Toyota Yaris GRMN, a je zato hkrati odličen kompromis avtomobila, ki ponudi dovolj udobnosti tudi za daljše relacije in dnevna opravila, ali pa se prelevi v pravi cestni dirkalnik, ko si voznik tega zaželi. Obžalujem le dejstvo, da je bila Fiesta ST, v času preskusa, obuta še v zimske gume, saj bi se v njenem naravnem okolju, na sveži asfaltni podlagi in zavitih cestah, še za odtenek bolj izkazala. Mini kraški Stelvio je bil nedvomno odličen preskus za malo Fordovo žepno raketo. Na tem praznem delu ceste, kjer dnevno prevozi le peščica avtomobilov, je pokazala ves svoj potencial.

Bistvo vsega je navito srce, v obliki 1,5-litrskega trivaljnega bencinskega Ecoboost turbo motorja, ki razvija 147 kilovatov moči. Stvari se tudi v avtomobilizmu precej spreminjajo in zdi se, da so Fordovi inženirji pri razvoju tega oprli na dejstvo manj je več in za ta korak dobili tudi nekaj priznanj. V Fiesti ST je mali trivaljni mlinček pravi tehnološki čudež, ki skriva več karakterjev v sebi. S tehnologijo izklapljanja enega valja, lahko pripomore k nekoliko nižji porabi goriva, a ne gre prav dosti računati na to, ker je avto sam po sebi zelo lačen dinamike. Zato se je povprečje ves čas gibalo okrog devetih litrov. A šlo bi tudi veliko nižje. Še bolj navdušen sem ostal nad dejstvom, da so k trivaljniku pripojili šeststopenjski ročni menjalnik in tako poskrbeli za dodatno dozo zabave. Odzivnost motorja je bliskovita, izbruh moči se zdi neverjetno hiter, vse to pa Fiesta ST nagradi z značilnim pokanjem iz izpušnega sistema. Pri Fordu temu rečejo Active Exhaust Valve, ki svoje delo začne opravljati šele ob vklopu voznega programa Race Track. Ob tem se opazno spremeni še odzivnost stopalke za plin in delovanje krmilnega mehanizma. Vse z namenom prave dirkaške izkušnje. Na zavitih cestah dobesedno blesti, saj ima dinamični vožnji prirejeno podvozje in vgrajeno mehansko zaporo diferenciala, ki ne dopušča podkrmiljenja in hkrati omogoča dober oprijem z asfaltno podlago. Paket Performance, ki sicer Fiesto ST podraži za 830 evrov, poleg mehanske zapore diferenciala prinaša še program Launch Control za učinkovitejše speljevanje z mesta in opozorilo za idealno prestavljanje.  Skratka, v vsakem trenutku je vožnja z njo čisti prvinski užitek.

Pri Fordovem športnem oddelku so pri razvoju te upoštevali tudi faktor videza. Tudi v tem pogledu jim je naloga odlično uspela. Fiesta ST je za nekaj milimetrov nižja, ima večja 18-palčna kolesa s širšo obutvijo, malenkost širše boke, na zadku ne manjkata spojler, difuzor in dvojna izpušna cev, kot tudi ne rdeče obarvane zavorne čeljusti (zavorni diski so večji, s tem posledično je tudi zavorni sistem učinkovitejši). Potniško kabino krasita dva športna ter dovolj globoka sedeža Recaro, osrednji osempalčni zaslon s pestro multimedijsko vsebino in DAB sistem, v roke lepo sede v usnje odet volan, morda malce zgrešeno mesto ima le gumb za izbiro voznih programov. Ta je postavljen med sedeža, neposredno ob prestavni ročici.

Pripomb nad Fiesto ST pravzaprav nimam, grenko dejstvo ostaja samo cena. Po rednem ceniku ta znaša 26.080€, seznam dodatne opreme jo podraži še za 4 tisočake, zato testni avto z vključenim popustom (1000€) stane 29.110€. In ja, nad tem nikakor ne morem biti navdušen. A vendar velja  dodati, da je Fordovim mojstrom iz dirkaškega oddelka uspelo pripraviti odličen kompromis uživaško-športnega avtomobila, v katerem bo neizmerno užival voznik, slednji pa ne bo ostal neopažen kamorkoli se bo pripeljal. Fiesto ST bi vsekakor izbral za svoj drugi avto in v petvratni karoserijski izvedbi.