John Watson izhaja iz časa, ko so bile grozljive novice nekaj vsakdanjega. Leta 1973, v letu njegovega debija v F1, sta v nesrečah umrla kar dva dirkača. In motošport je še dolga leta ostal zelo nevaren posel. Vendar pa dirkači v tistih časih tega niso želeli verjeti, kar je Watson pojasnil tudi v podcastu Beyond the Grid. "Verjeli smo, da so bili naši dirkalniki in steze najboljše, kar je bilo mogoče." Ampak to je bilo le napačno razmišljanje o varnosti.

Več kot tri desetletja po koncu svoje aktivne kariere je Watson povedal: "Šele ob pogledu nazaj spoznavamo, kako velika je bila takrat nevarnost, če to primerjamo z današnjimi modernimi F1 dirkalniki. Nesreče, ki so se dogajale v 70-ih letih, se danes skorajda ne morejo pojaviti." To se je treba zahvaliti današnji varnostnim standardom, še doda petkratni zmagovalec F1 dirk.

V njegovem času je bila nevarnost hude nesreče – tudi s smrtnim izidom – nenehni spremljevalec dirkačev. "Obstajale so le steze in potem trava. Takrat nismo imeli izletnih con," pojasni Watson in s Silverstoneom imenuje primer, kako se je od takrat spremenil motošport. "Takrat smo dirkali s petstopenjskim menjalnikom v tretji prestavi skozi ovinek Copse. Danes ta ovinek prevozijo dirkači s polnim plinom."

V neposredni primerjavi je moderna F1 enostavno neverjetna, doda Watson. "Vendar imaš danes na zunanji strani ovinkov tudi prostor, da rešiš napako, če ti ovinek ne uspe prevoziti kot treba. Ne verjamem, da imajo današnji dirkači sploh pojma o tem, kakšnim nevarnostim so bili izpostavljeni moji kolegi v preteklem času." Do 80-ih let so dirkači F1 zavestno štartali v dirko z mislijo, da morajo veliko tvegati. "Verjetno je takrat vladalo tudi večje spoštovanje med dirkači," meni Watson.

In ravno to spoštovanje je bilo nujno potrebno, da se dirkači na stezi niso med seboj spravljali v nevarnosti. In zakaj je tega spoštovanja vse manj? Watson pove: "Aktualni dirkači pač nikoli niso bili v dirkalnikih, ki so ob trčenjih z drugimi ali pa z zaščitno ograjo povzročali težke poškodbe."

Nekdanji dirkač McLarna pa postane čustven, ko se spomni na te čase in na svoj vstop v profesionalen motošport, ki ga je na začetku financirala njegova družina. "Moji starši so se takrat spraševali, ali so s tem podpisali mojo smrtno obsodbo. Tako nevarno je bilo takrat. Na srečo sem vse to preživel." Watson doda, da je dvakrat pošteno občutil nevarnost, ampak je največje nesreče svoje kariere prestal brez večjih poškodb. On in njegovi dirkaški kolegi iz 70-ih in 80-ih let pa so se med drugim držali tudi posebnih pravil. "Natančno kalkuliraš, koliko boš tvegal. In ne zapelješ v neko luknjo, če za njo ni nobenega izhoda."

"In to je nekaj, kar bi želel svetovati vsakemu mlademu dirkaču, sploh ko vidim, v kakšne vratolomne zadeve se spuščajo, samo ker verjamejo, da so neranljivi. To verovanje je zelo velika napaka," pove Watson, ki je s tem kritičen do vihravih in nerazumnih manevrov dirkačev. "Nekega dne, naj bo to še tako tragično, se za nekoga ne bo dobro končalo."