Čeprav Alhambra za zdaj še ostaja v ponudbi, to zagotovo ne bo več dolgo, prav tako zanjo Španci nimajo pripravljenega primernega naslednika. To bi bil v tem trenutku popoln nesmisel. Nasploh enoprostorci pri mnogih znamkah nimajo več zagotovljene prihodnosti, prav na račun vse večje priljubljenosti SUV vozil, ki so kupcem na voljo v različnih dimenzijskih razredih. V primeru Alhambre, bo Tarraco morda še najboljše nadomestilo. Poglejmo, zakaj.

Izdelan je na modularni koncernski platformi MQB, kjer so istočasno razvijali VW Tiguana Allspace in  Škodo Kodiaq, kar pomeni, da se dimenzijsko približuje 5 metrom dolžine. Natančneje 4,73 metra. Tarraco je tako postal drugi največji Seat v ponudbi, takoj za Alhambro. A ne gre spregledati dejstva, da ima ta že sam po sebi veliko uporabnih adutov, česar bodo veseli tisti najbolj aktivni uporabniki, saj se ta lahko prelevi v dovolj zmogljivo in zaupanja vredno terensko vozilo ali pa v zelo udoben cestni potovalnik. 

Močan adut mu je prostornost. Potniška kabina, opremljena s panoramsko stekleno streho in s tem posledično veliko več svetolobe (1.040€), me je razvajala z udobnimi sprednjimi sedeži, odetih v običajno tkanino z dodatkom alkantare, trije sedeži druge vrste (dva enaka, sredinski zasilni) so vzdolžno pomični za 15 cm, prav tako je nastavljiv naslon vsakega sedeža posamično, a bolj kot to bodo uporabniki cenili velikost prtljažnega prostora, ko je potrebno naložiti in prepeljati večji tovor. 

Dodatna prednost pri nalaganju je tudi to, da se naslon sovoznikovega sedeža lahko preklopi in tako nastane za debele tri metre uporabnega prostora. V mojem primeru je bil Tarraco dodatno opremljen še z dodatnima sedežema v tretji vrsti, ki nekako ne prinašata dodane vrednosti, saj je dostop do njiju za odraslega malce neroden, prostora pa bolj malo. Edina dobra plat teh je, da ob neuporabi ustvarjata ravno dno do sprednjih sedežev. Sicer ima prtljažnik že v osnovi zajetnih 700 litrov prostora ter dve dodatni globoki odlagalani mesti ob straneh, medtem ko je pod predelno polico prostor zasedala rezervna guma z orodjem in dvigalko (doplačilo 94€). Dostop do največjega odlagalnega mesta v Tarracu je omogočen preko elektrificiranih prtljažnih vrat, ki se odpirajo tudi z zamahom noge pod odbijačem. 

Voznikovo delovno okolje je urejeno, nezahtevno in predvsem podkrepljeno z znano zasnovo iz ostalih koncernskih izdelkov. Osrednji 8-palčni zaslon (1.045€) na dotik ponuja natančne navigacijske napotke, povezljivost s pametnimi telefoni, podatke potovalnega računalnika, sliko štirih kamer in kar je najbolj pomembno, vsa vsebina je v slovenščini. Všeč mi je dejstvo, da je ta opremljen sistemom DAB+ in z zmogljvim ozvočenjem Beats. Dodaten 10,25-palčni digitalni zaslon za volanom nadomešča zastarele analogne merilnike, kjer si uporabnik lahko spreminja postavitev določenih parametrov, vsi podatki pa so dovolj pregledni. Ker je Taracco opremljen z dinamičnim upravljanjem podvozja (757€), sem s pomočjo vrtljivega stikala lahko izbiral več različnih programov vožnje. Od športnega do tistega, ko je na cesti sneg in poledica. Pri izbiri programa (Comfort, Eco, Sport, Individual, Off-Road in Snow) se kakopak spremeni odzivnost volana in stopalke za plin, nov režim delovanja imajo tudi nekateri podporni varnostni sistemi.

V nosu testnega Tarraca je vgrajen zmogljiv 140-kilovatni dizel, v kombinaciji s sedemstopenjskim DSG menjalnikom, ki moč razporeja med vse štirimi kolesi. Z zadostnim odmikom karoserije od tal in 20-palčnimi kolesi, vožnja po makadamu, snegu in neurejenih poteh ne predstavlja posebnega napora. Štirikolesni pogon se izkaže tudi, ko je podlaga mokra ali pa ko je potrebno vleči prikolico s polno naloženim tovorom. Dovoljena meja je 2,3 tone. V takih za Tarraca ekstremnih razmerah se nekoliko dvigne tudi poraba goriva, medtem ko se pri običajni uporabi avtomobila ta ustali nekje okrog 7,5 litra. S 60-litrsko posodo za gorivo je potovanje brez postankov lahko zelo dolgo. Tudi preko 700 kilometrov. A Tarraco je, ne glede na karakter, povezan z vožnjo po terenu, še vedno najbolj doma na asfaltni površini. Prav tu ponuja največjo mero udobja, zmerne mehkobe in natančne vodljivosti.

Hkrati je Tarraco tudi prvi Seat, ki je zaplul v znamki rahlo neznane vode, ko gre za vprašanje cene. Seveda, cena od uveljavljenih bratov Tiguana AllSpace in Kodiaqa ne more bistveno odstopati. Španec v osnovi stane 39 tisočakov in s sedem tisočakov vredno dodatno opremo, že vstopa v visok cenovni razred, ki ga kupci Seatov niso najbolj vajeni. Morda še najbolj boli dejstvo, da je pri njem potrebno doplačati za varnostne sisteme, ki bi morali biti serijski.