Peta generacija z naskokom najboljša do zdaj

Na prvi pogled in na nekaj metrov ne boste hitro ločili novinca od svojega predhodnika. Šele poznavanje podrobnosti kot so C-luči spredaj in zadnje, ki s »prstom« kažejo proti notranjosti, so tiste malenkosti, ki določijo rod in vrsto. Pravzaprav je logično, da nekih radikalnih sprememb, niti revolucionarnih ali pol-evolucijskih na uspešnici ne greš spreminjat. Ni smiselno, še več, celo nevarno zna biti. Renault je ubral drugačno filozofijo kot francoski konkurent z 208, ki se prepozna predvsem po tem, da je povsem drugačen od predhodnika.
Segment B je zahteven do svojih kupcev in ti so še bolj zahtevni do njega. Sploh v časih, ko se vse seli na nekaj višji odmik od tal in je Cliov največji konkurent kar Captur. Potegnjeno pod črto, najboljše pri peti generaciji je, da je to, kar je in je to, za kar je bil ustvarjen. Brez eksperimentov. Zrasel je le v širino in to za šest centimetrov, kar opazimo tudi malce večji.

Ker je zunanjost znana, je toliko večje presenečenje v notranjosti – tu so Francozi potegnili črto in vedoč, da lahko mlajše generacije navdušijo le s prihodnostjo, vanj vtaknili veliki sredinski zaslon, na novo zasnovali dinamično podobo armaturke, vse zahtevnejše pa prepričali s kakovostnejšimi materiali. Osrednji pokončni zaslon meri 9 palcev in prinaša aktualni Renaultov infotainment. Logično je, da so se poslovili tudi analogni merilniki, nenazadnje je en zaslon precej cenejši kot mehansko elektronski analogni kazalci. Že res, da avtomobilska industrija vsaj desetletje caplja za tistim, kar tehnika na tem področju omogoča, ampak zdaj je dokončno – Clio pa je digitalen avto.

Ergonomija bi sicer potrebovala še malce piljenja – zmoti na primer upravljalnik radia, ki je iz generacije v generacijo bolj enostaven in to ni dobro. Upravljanje radia brez pogleda oči zahteva dober »tipalni« občutek, lokasti in zašiljeni gumbi upravljalnika pa so zdaj postali enolična kocka in prsti prvi hip nikoli ne vedo, kaj bodo pritisnili. Malce škiljenja izpod obrvi pomeni še na hipe počasen infotainment, nizko resolucijska vzvratna kamera, ki sicer omogoča 360-stopinjski pogled, pa tudi to, da je USB predvajalnik kar dvakrat povsem zmrznil celoten infotainment, ni ravno razlog za ploskanje od navdušenja.
Ker gre za digitalno generacijo, je malega vražička mogoče kar lepo barvno prikrojiti po svojih željah, od rdeče športne podobe notranjosti do umirjene modre in ekološke zelene. To so malenkosti, ki za samo vožnjo nimajo nobenega pomena, pomenijo pa precej Facebook in Instagram generaciji, ko se bodo odločali za svoje prve avtomobile.

Sprednja sedeža sta imata dobro ledveno oporo, zadnja klop pove, da je Clio v osnovi avto za dva odrasla in manjše otroke. V zadku je za 366 litrov prtljažnega prostora. Lepo raste ta uporabna vrednost malega Francoza, nenazadnje je tudi v kabini zdaj kar cela serija odlagalnih mest. Prva izdaja ima tudi dovolj elektronike
Ampak ob izpolnjevanju želj za najzahtevnejše v notranjosti se darila pod jelko šele začnejo. Če se zdi notranjost skoraj nujni korak naprej glede na konec drugega desetletja nove ere, je mehanika tista, ki Clia zares dviga iznad povprečja. Po nekaj deset odpeljanih kilometrih, tako po avtocesti kot na lokalnih kačah, lahko za nastavitev in obnašanje podvozja rečemo le »wow«! Lahko je povsem udobno, tiho in odlično gladi neravnine, lahko pa pomeni tudi veliko športne vožnje, ko si zaželimo, da bi imeli (še neobstoječega) Clia RS. Tudi volan je tak, ki ga vsakodnevnemu kompaktnežu za navadne smrtnike ne bi pripisal – občutljiv ravno prav, dovolj natančen in brez občutka cukanja.

In ko k temu dodamo še 1,5-litrski dizel s 85 kW (115 KM), dobimo malo dizelsko raketo. Ta motor sicer ne bo prva in niti druga izbira pri kupcih, pokaže pa, kako lahko potenten mali mlinček z dobrim in natančnim menjalnikom ter izvrstnim podvozjem da povsem drug občutek za vožnjo, kot bi od tega razreda pričakovali. Od motorja lahko dobimo ali pet litrov in pol porabe ali dizelsko gnan dirkalnik, ki bo vzel liter in pol več, ampak ne bodite presenečeni, ker ta reč dobesedno leti. Sicer do sto rabi 10 sekund, ampak tista vmesna dinamika z dobro preračunanim menjalnikom naredi svoje in če se s to različico želite »spopasti« z na papirju precej močnejšimi in večjimi nasprotniki, vas ne bo pustil na cedilu.
Odvisno od globine denarnice je tu tudi asistenca, od samodejnega zaviranja, lovljenja pasu med črtama, opozarjanje na mrtvi kot in samodejno parkiranje.

Clio po skoraj četrt stoletja kot najbolj prodajan avto pri nas tudi v peto ne namerava prepustiti drugim svojega prestola. Resda je razpon od vstopnih modelov do dražjih - testni dizelski 115 z večino opreme je skoraj enkrat dražji od najcenejšega – precej velik in vsakdo zna prav tisto kombinacijo, ki ga zanima. Njegovi očetje in matere pa so poskrbeli, da nima najmanjšega razloga za zardevanje.
V četrti paket od petih Edition One so vnesli 17-palčna platišča, vzvratno parkiranje, samodejno ročno zavoro in naslon za roko, za 570 evrov ga prebarvajo v novo svetlo modro in zelo simpatično kovinsko barvo, za veliki infotainment bo treba primakniti 400 evrov, za kamero še 720 evrov, 60 evrov želijo za LED osvetlitev kabine.
Osnovna cena je tako 18.290 evrov, skupaj z vsemi dodatki pa nanese 20.575 evrov.


