Ob lanskoletni jesenski predstavitvi za slovenski trg so odgovorni pri Audiju napovedali, da bo Q3 Sportback prevzel prodajno štafeto že v prvem polnem letu. Projekcije so takrat pokazale, da bi kupejevski Q3 lahko prepričal okrog dvesto Slovencev, a so se razmeren na trgu v vmesnem času močno spremenile. To pa ne pomeni, da Q3 Sportback ne bo najbolje prodajana karoserijska izvedba. Da je bil avto razvit šele dobro desetletje po uvedbi prve generacije modela Q3, daje jasno vedeti, kako natančno proizvajalec analizira trg in glede na prodajni trend razvija določene vrste avtomobilov. 

Audi Q3 Sportback je od svojega klasičnega brata le za slaba 2 cm daljši, razdalja medosja ostaja enaka, pravzaprav je vse identično do B stebrička. Od te točke dalje so spremembe bolj opazne. Streha se vidno spušča, oblika zadka je na prvo oko za odtenek bolj všečna, saj so mu oblikovalci namenili manjši spojler in difuzor, celotno podobo avtomobila pa nadgrajujejo še 19-palčna platišča. Še zanimivost, Q3 Sportback nima klasičnih strešnih nosilcev, kar ne pomeni, da na strehi ni moč prevažati tovora. Le vpetje je drugačno.  

Notranjost nosi znano podobo, udobje in premijski značaj. Voznikovo okolje temelji na izjemno dobrih športnih sedežih, volan z odsekanim spodnjim delom je nastavljiv po višini, globini in dobro sede v roke, obenem pa lahko z nekaj stikali upravljam še radijski sprejemnik (brez DAB sistema), potovalni računalnik ter nastavljam pregled podatkov na digitalnih merilnikih. Dodaten 10,1-palčni digitalni zaslon je vkomponiran v sredinsko konzolo, preko tega pa ima uporabnik vozila možnost spremljati navigacijo s podatki v živo, lahko se povezuje s spletom oziroma s pametnimi telefoni in omogoča, da izbiram različne programe vožnje. Ergonomija je dobro zastavljena, prav tako na otip prijetni so materiali, malce nerazumljivo pa je dejstvo, da je zagon motorja še vedno poteka preko ključa in da je vrata potrebno zapirati z nekaj več sile. Ko sem na primer malo kasneje sedel v prenovljenega A4 je bilo zapiranje vrat povsem mehko in brez dodatnega sunka. Razlika je opazna. Nenazadnje, Q3 prihaja iz madžarske tovarne v Gyorju, A4 pa iz nemškega Ingolstadta.

Na zadnji klopi je razmeroma dovolj prostora za kolena potnikov in za odtenek manj pri glavi, saj se streha v tem delu že opazno kupejevsko spušča. Raven prostornosti je malce odvisna tudi od tega, kako velik je voznik ali njegov sopotnik, a je hkrati omogočeno še vzdolžno pomikati klop za 13 centimetrov, naklon tridelnega naslonjala (40:20:40) pa je nastavljiv v sedmih stopnjah. Prtljažni prostor v osnovi ohranja enako velikost kot pri običajnem modelu. Začetnih 530 litrov je možno povečati na največ 1400 litrov in preklopu naslona zadnje klopi pridobiti ravno dno do sprednjih sedežev, predelna polica pa skriva še nekaj dodatnega odlagalnega prostora na mestu, kjer bi moralo biti rezervno kolo. Prtljažna vrata pri našem testnem primerku niso poznale elektrifikacije, so pa ta imela vgrajeno kamero za vzvratno vožnjo, ki olajša manevriranje vozniku, saj je zadnje steklo bolj položno in posledično prinaša slabši pogled nazaj.

Za pogon je bil zadolžen dvolitrski dizelski štirivaljnik s 110 kilovati moči. Oznaka 35 TDI bo pri tem modelu najbolj priljubljena izbira kupcev, saj kombinacija s sedemstopenjsko avtomatiko ponuja zgledno delovanje, ugodno porabo, ki se giblje okrog 6,5 litra, in nenazadnje zelo suveren nastop na cesti, pa čeprav je pogon speljan samo na sprednja kolesa. V tem delu Audijevim mojstrom ni kaj za očitati. Morda se bo malce več mnenj iskrilo pri ceni, ki ni tako nedolžna. Vsaj ne v našem primeru. Osnova štarta pri skoraj 42 tisoč evrih, z dolgim seznamom dodatne opreme pa se ta povišuje za slabih 12 tisočakov. Pri cenovni politiki malce nerazumljivo ostaja le dejstvo, da so v doplačljivo opremo vključene nekatere najbolj pomembne aktivne varnostne asistence.