Duster je bil rojen kot del nizkocenovne obujene znamke Dacia in v teh letih pridobil simpatije številnih kupcev po Evropi, predvsem zaradi razmerja, da za vloženi denar kupec dobi veliko. Romunski gozdar z obliko morda ravno ne prepriča, čeprav je ob zadnji prenovi dobil nekaj popravkov, v kolikor pa se iz seznama opreme izbere nekaj terenske šminke, je celotna slika avtomobila precej všečna.

Dober pečat pusti še dovolj udobna in prostorna potniška kabina, ergonomsko urejeno vozniško okolje, hkrati pa so se Romuni potrudili, da bi bil ta kolikor toliko v koraku s časom na področju infotainmenta. Od Renaulta je prevzel starejšo verzijo multimedijskega vmesnika, ki pri procesiranju ni najhitrejša, a ponuja venček znane vsebine, vključno s TomTomovim navigacijskim sistemom (kartografija stane dodatnih 100€) in podatki o vzdolžnem ter prečnem naklonu vozila. Odlagalnih mest ne primanjkuje, na voljo je le en USB vhod, med sedežema ima prostor vrtljivo stikalo za vklop štirikolesnega pogona in zaporo diferenciala, medtem ko bi v tovarni poskrbeli, da bi bil tudi sovoznikov opremljen s stranskim naslonom za roko. Prtljažnik še vedno ohranja dovolj zajeten volumen, da vanj natovorimo vse potrebno za družinski izlet ali opremo za na lov. 

Duster prepričuje z vozno predstavo. Ob prenovi je v ponudbo dobil nov in znan 1,3-litrski turbo bencinski motor, ki so ga Renaultovci razvijali skupaj z Daimlerjem, slednji pa ga med drugim vgrajujejo v razred A. V primeru Dusterja štirivaljnik razvija spodobnih 96 kilovatov moči in 240 Nm navora pri 1600 vrtljajih, ki se večino časa preko 6-stopenjskega ročnega menjalnika preusmerja na sprednji kolesni par. Z vrtljivim stikalom lahko uporabnik izbere prej omenjeno možnost 2WD ali program Auto, ki samodejno porazdeljuje navor med sprednjo in zadnjo osjo, dodatna možnost, ki sem jo uporabil pri plezanju do manjšega stolpa na ozki makadamski poti, pa je funkcija Lock. To pomeni prenos navora med sprednjo in zadnjo osjo v razmerju 50:50.

Z Dusterjem, ki je bil v času preskusa opremljen še s Kumhovo zimsko obutvijo, sem brez težav prilezel na vrh in pri tem izkoriščal še komplet kamer, ki so mi omogočale pogled ob straneh in mi s tem precej olajšale zahteven del vzpona. Pri spustu sem preskusil še delovanje pomočnika za nadzorovan spust pri strmejšemu klancu.. Stisk gumba, vklop desne bočne kamere (celoten komplet kamer stane 450€), ki jo aktiviram na zaslonu na dotik in roke na volanu. Vse ostalo naredi Duster sam pri nizki hitrosti. Pohvalno. Takšni podvigi pomenijo tudi nekoliko višjo porabo goriva, ki se je med preskusom gibala med 8 in 9 litrov na 100 kilometrov. A trenutna cenovna politika pogonskih goriv Dusterju zagotovo gre na roko.

Duster me spominja na nekakšno romunsko loterijsko sedmico. Od vseh bratov v ponudbi je z leti največ pridobil na pozornosti kupcev, saj je kot nekakšen kleni delavec, ki se ne boji nikakršnega izziva, uporabnik pa v zameno dobi spodobno udobje in zanesljive terenske sposobnosti. Škoda je le, da so pri Renaultu pozabili vanj vgraditi nekaj sodobnih aktivni varnostnih asistenc. Za končno ceno 20.440€ bi to pričakovali.