Z izgradnjo je stavba s 319 metri postala tudi najvišja na svetu. Od 1930 do srede petdesetih je bil tu sedež Chryslerja. Stolpnico so zgradili in oblikovali za izdelovalca avtomobilov, a podjetje ni plačalo niti centa za gradnjo, niti Chrysler Building ni bil v njegovi lasti – Walter P. Chrysler je celotno gradnjo financiral iz lastnega žepa, da bi jo lahko podedovali njegovi otroci.

Chryslerjeva zgradba ni dolgo vztrajala na vrhu najvišjih, 1. maja naslednje leto jo je s 443 metri prehitel Empire State Building, danes pa je v New Yorku na šestem mestu po višini.

In še nekaj zanimivosti – zgradbe nikoli ne bi bilo, če ne bi 1911 na tem mestu pogorel zabaviščni park Dreamland, lastnik William Reynolds pa je zemljišče za dva milijona dolarjev prodal Chryslerju. Arhitekt William Van Alen nikoli ni dobil plačila za svoje delo, saj je Chrylser menil, da je vpleten v čudne posle in mu ni želel plačati.

Še bolj nenavadna je vojna za višino – v istem času se je gradil Empire State Building, ki ga je financiral John Raskob, ustanovitelj GM-a, ki je na vsak način hotel višjo zgradbo od Chryslerja. Chrylser v načrtih ni razkril višine, Raskob pa je menil, da ima v konici Chrysler skrito anteno, ki se bo povečala zadnji hip in dodala višino. In točno to je Chrysler tudi storil, celotno 27-tonsko konstrukcijo na vrhu zgradbe pa so namestili v samo 90 minutah.

Ko je Chrysler s 319 metri odprl zgradbo, so arhitekti na Raskobovo željo preučili načrte in dodali še nekaj nadstropij – s 85 nadstropji je Empire State za 8 nadstropij prehitel Chryslerja in manj kot leto dni pozneje je Chrysler Building zdrsnil nad drugo mesto. A tovrstne zgrade imajo svoje minuse. V začetku sedemdesetih let v času recesije je bilo zasedene le 17 % zgradbe, kar je skoraj privedlo do zaprtja.

V konstrukciji je 400 tisoč zakovic in 4 milijone opek, 3862 oken pa nudi pogled na New York. V sami podobi je veliko subtilnih elementov, ki spomnijo na Chryslerjeve avtomobile – pokrovi koles, blatniki in pokrovčki hladilnikov.