Na prvi pogled bi lahko zapisal, da je osnova ostala enaka, a je v mnogih pogledih tako zelo drugačen.  Kot prvo je Captur izdelan na novi platformi in istočasno je malce pridobil na merah, kar postaja pravilo za večino novih avtomobilov. V dolžino je za 11 centimetrov daljši (skupno meri 4,22 metra), za nekaj pičlih milimetrov je širši, bistven podatek pa je, da je tudi medosje malenkost daljše (2,63 metra), kar se najbolj pozna pri odmeri prostora v potniški kabini. Renaultovi oblikovalci so pri snovanju nove generacije sledili smernicam hišnega oblikovanja, zato je sprednji del zelo soroden Cliu, pri pogledu na zadek se zdi, da so oblikovalci dobili nove zamisli in zelo všečno zastavili oblikovni odtis (LED tehnika), a da bi bil avto kot celota opažen, so nanj nataknili še 18-palčna platišča, ga odeli v črno barvo in zunanjost obogatili s številnimi vložki kroma. Kot celota izpade zelo všečno. 

Potniška kabina je zgodba zase. Že samo z vidika oblikovanja je popoln preporod in napredek. Armaturna plošča je zasnovana v duhu digitalizacije in lahkotne uporabe vseh komponent za upravljanje. Volan, nastavljiv po višini in globini, primerno sede v roke (gostota stikal je malenkost preobsežna), v usnje odeti udobni in ogrevani sedeži preko stikal omogočajo optimalno nastavitev za sedenje, zelo zgledno in vsebinsko razporejene so informacije z 10,2-palčnega TFT zaslona, ki nadomešča analogne merilnike, medtem ko prvo violino osrednje multimedijske enote igra štrleči zaslon v obliki 9,3-palčne tablice. Vsebinsko je vidno prenovljen, ima vgrajen DAB sprejemnik, več čas je povezan s spletom (vgrajena dodatna SIM kartica), zato tudi ponuja prometne informacije v živo ob uporabi navigacijske naprave in kar je najbolje, ozvočenje Bose je naravnost vrhunsko. Seveda ima ta tudi slabe plati, česar Renaultovci v vseh teh letih še niso razumeli. Sistem občasno v celoti zmrzne oziroma preskakovanje med meniji deluje precej počasno, za kar je kriv »švoh« procesor. To se je največkrat pokaže pri vzvratni vožnji, ob vklopu kamere, ki je na zaslon predvajala sliko z zamudo oziroma v kockah.

Malce zmoti tudi dejstvo, da je upravljanje jakosti zvoka prevzel dotik na plus in minus oznako na zaslonu, namesto, da bi to funkcijo pustili tradicionalnemu vrtljivemu stikalu. A vendarle obstaja alternativa na obvolanskih stikalih. Še ena zelo zanimiva rešitev v Renaultovem marketinškem jeziku je »lebdeča konzola« prestavne ročice. Ta je postavljena na pravo višino in z všečno obliko prijetno sede v roke, pogled na njeno postavitev pa kaže, da ta ni mehansko povezana z motorjem, pač pa zgolj prek kablovja. Obenem je imel testni Captur še dodatno možnost prestavljanja tudi na volanu. 

Potniki imajo v takšnem Capturju dobijo tudi izdatno dozo svetlobe, preko pomičnega steklenega strešnega okna (1.200€), medtem ko si potniki pri odrejanju prostora na zadnji klopi lahko pomagajo z vzdolžnim pomikom le te za 16 centimetrov. To bo na drugi strani imelo za posledico manj ali več prostora v prtljažnem delu. Ta v osnovi meri 422 litrov (536 litrov, če je sedežna klop pomaknjena povsem naprej), a z uporabo predelne police je možno ustvariti dodaten skrit prostor in ravno dno  (1,57 metra) za nalaganje vse do sprednjih sedežev.

Captur tudi v novi generaciji ne ponuja štirikolesnega pogona. Morda ga res ne potrebuje, dejstvo pa je, da pri Renaultu opažajo, da večina njihovih kupcev zanj ne bi doplačevala nekaj tisoč evrov dodatka. Imajo pa v ponudbi zmogljiv 1,3-litrski TCe motor s 113 kilovati moči, v kombinaciji s sedemstopenjskim EDC samodejnim menjalnikom. Takšnega sem tudi na kratko preskusil. Ker večina voznikov Capturja v njem ne išče športnega karakterja, bo celotna predstava omenjene pogonske kombinacije več kot optimalna. Zaloge moči je dovolj, delovanje menjalnika pa zgledno. Vse do trenutka, ko je potrebno od Capturja zahtevati odtenek več odzivnosti. V tistem trenutku bo svoje slabosti pokazal neodločen samodejni menjalnik. Ne pomaga niti preklop na program vožnje Sport (Multisense). Poraba goriva se je v mojem primeru gibala okrog 8,5 litra, a res je tudi, da sem v času preskusa veliko uporabljal avtocesto. Morda bi šlo z malo več občutka še slab liter nižje. Ko ocenjujem vozne lastnosti pa ne morem mimo dejstva, da so te svetlobna leta v primerjavi s predhodnikom. V zavojih je nagibanja zelo malo, hkrati pa se izkaže z zanesljivo lego in vodljivostjo, kjer ima svoje zasluge tudi krmilni mehanizem.

Komur je jasno, kaj pomeni paket Initiale Paris, mu je povsem jasno, zakaj tako visoka cena. Testni Captur je imel tako rekoč vse kar ponuja tovarna in je skupaj z nekaj minimalne dodatne opreme ter z 800 evri popusta, stal debelih 29 tisočakov. Ni poceni, se strinjam, a to je zares tista »špica« ponudbe. Namreč, osnovni Captur stane le 13.990 evrov in ima v osnovni opremi tudi LED žaromete, sistem za samodejno zaviranje v sili s prepoznavo pešcev, klimatsko napravo in radijski sprejemnik s sistemom DAB.