Pravzaprav je filozofija, če človek pričakuje klasični hibrid, ki bo vozil na elektriko, pa čeprav le nekaj metrov, zgrešena. Ob 1,4-litrskem turbo štirivaljniku je dodatek elektro pogona in rekuperacije, ravno tolikšen, da se to pozna na porabi. Za odtenek, a se. In ker ni pretiravanja s sestavljanjem dveh v osnovi popolnoma nasprotnih pogonov v skupno delujočo celoto, s tem tudi ni povezanih nikakršnih stroškov. Hibrid v svoji esenci – zbira presežke energije in jih znova porabi na praktično neviden način.

Običajen 1,4-litrski turbo motor je navit na 103 kW (140 KM), z dodatkom 48-voltnega blagega hibridnega sistema pa jih ima 96 kW (130 KM) , ima pa nekaj več navora, 235 Nm. Vse skupaj je prek šeststopenjskega ročnega menjalnika prenosljivo na vsa štiri kolesa.

Ob vsem tem je naslonjen elektromotor, ki tudi zaganja motor, baterija pa je postavljena pod sedež sopotnika. Grafika na merilnikih sicer ni ne vem kako reprezentativna, vendar elektromotor pomaga bencinskemu motorju pri pospeševanju in v določenih parametrih vožnje. Posebnega gumba, da bi se vozili le na elektriko, kot rečeno, Vitara ne premore, ker to že v osnovi ni bila ideja blagega hibrida.

Kar se tiče porabe, je to stvar načina vožnje. Če ste navajeni odločnejše vožnje, potem hibridne pomoči ne boste niti opazili, poraba pa bo tam blizu devet litrov, z bolj umirjenimi potezami na stopalki za plin pa se da dejansko privarčevati od pol litra do še kakega kozarčka več na sto kilometrov. Ob varčnem poskusu smo Vitaro vozili na 6,5 litra, kar je tudi lepo manj od običajnega 1,4-litrskega pogona brez elektro dodatka in kljub dodatnim 50 kilogramov blago-hibridnega pogona.

Zanimivo je, da je Suzuki sploh izpostavil blagi hibrid, saj ga mnoge znamke ne. 1.4 Hybrid zamenjuje staro običajno 1.4 Vitaro in je od nje dražji za 170 evrov. Vitara je povsem simpatičen in uporaben avtomobilček za lažje terenske podvige, sploh s štirikolesnim Allgrip pogonom, tehnično, pa tudi oblikovno pa se mu predvsem v notranjosti zelo hitro začenjajo poznati leta. Ne v enem, ne drugem, ni presežek, spada pa med nevidno sredino, tudi z opremo, kjer je asistenčna elektronika v rangu aktualnega časa in dosežkov in po opremljenosti, le infotainment je ostal ergonomsko in tudi tehnično  brez sape.

Najvišji nivo opreme Elegance nudi 17-palčna lita platišča, panoramsko streho, parkirne senzorje in zagon brez ključa. Sedeži so kombinirani z usnjem in prešito alkantaro, srednjega od treh zračnikov na vrhu armaturke pa zamenjuje analogna ura. Vse skupaj za 22.100 evrov.