Kuga je zdaj na voljo kot priključni hibrid, kjer je Ford nekoliko zaostajal za konkurenco. Z novo generacijo je spremenjeno praktično vse, začnimo pa z dizajnom. Avto je spet nekoliko zrasel v velikosti, oblikovne poteze pa so zdaj bolj uglajene in ne kričijo od daleč, da imamo opravka s SUV-jem in morda je zato bolj eleganten od marsikaterega konkurenta. Navdih so oblikovalci vzeli kar pri Focusu, ki mu je avto tako na daleč, če ne bi opazili drugačnih proporc predvsem v višino, precej podoben.

Sploh v najvišjem paketu Vignale z belo biserno barvo, velikimi in skladnimi 20-palčnimi kolesi in športnimi dodatki, je Kuga zares prijetnega videza, bolj aerodinamična in zahvaljujoč novi platformi C2 tudi lažja. Z enostavnimi besedami, videti je manj »krampasta« kot večina ostalih SUV-jev.

Vignale ponuja zelo opremljeno kabino, z usnjem in visoko kakovostnimi materiali in prestižnimi dodatki kot se za vrh opreme spodobi – ogrevanje volana, z usnjem prekrita armaturka in še bi se kaj našlo. Prostornost ne prinaša problema niti zadaj, preglednost je dobra, morda se je treba navaditi na širši del pod A-stebričkom, kjer je nameščeno vzvratno ogledalo – skupaj lahko skrijeta kakšnega kolesarja.

Digitalizacija je zajela tako merilnike pred voznikovimi očmi, infotainment že nekaj časa spremljamo pri zadnji generaciji Fordov in nekako gre v korak s časom. Imel pa je naš testni Kuga eno manjšo bolezen, namreč, reč je ves čas ostajala z jakostjo glasu na 0, neglede kateri gumb smo pritiskali ali vrteli. Posledično je ves čas testa v avtu igral ansambel tišina, tako ko gre za radio kot za uporabo mobilnika. Zvočniki so ostajali nemi. Zakaj, ne vemo.

Druga pripomba leti na nastavitev HUD zaslona, ta je kljub temu, da smo poskušali vse, glede na sedenje meter 85 velikega voznika, zadevo projiciral na šipo ne v višini oči in ceste, kot bi pričakovali, pač pa na motorni pokrov.

Nad glavami potnikov je veliko panoramsko steklo, prestavno ročico avtomatike je zamenjal vrtljivi selektor, tam naokrog je potem še nekaj odlagalnih mest in stikal. Samo sedenje je visoko in udobno kot se za tak voz spodobi, presenetljivo je dovolj prostora tudi zadaj, kar ni tako nepomemben podatek pri izbiri tega segmenta. Prtljažnika je sicer zaradi hibridnega dela pogona le 411 litrov, pod dnom pa je kačje gnezdo kablov za različne polnilnice.

Pogon je hibridni in sicer imamo tu 2,5-litrski bencinski štirivaljnik, kombiniran z elektromotorjem in generatorjem, s slednjima sodeluje 14,4 kWh baterija. V praksi nas seveda zanima, koliko časa gre avto samo na elektriko – gre, v praksi do 55 kilometrov z zelo umirjeno vožnjo, če boste oponašali, kot da je to navita Kuga ST, pa bo konec električnega veselja že kmalu po 30 kilometrih. Skupna moč pogona je 165 kW (224 KM) in je dovolj, da Kuga do stotice poskoči v 9,4 sekunde. Vse je zelo odvisno od stanja baterije, tudi poraba. Ob prazni bateriji, sploh če se odločite, da boste presežke dodajali vanjo in jo polnili z motorjem, poraba poskoči na 9 litrov. Je pa ob krajevnih vožnjah mogoče, če seveda izberete strogo električni način delovanja, na bencinski motor kar pozabiti, saj elektro motor, če je baterija polna, zgledno in umirjeno opravi vse dnevne zahteve voznika.

Pri višjih hitrostih sodeluje tudi bencinski motor, notranjost je dobro zvočno izolirana, se pa navijanje brezstopenjskega menjalnika ob zahtevnejših pospeševanjih vseeno sliši. Vzmetenje je zelo dobro uravnoteženo, lepo drži lego v ovinkih, bo pa na občutnejših neravninah tudi »zaropotalo«. Manj navdušeni smo bili nad volanskim mehanizmom, ta je precej sintetičen in vozniku ne daje dovolj povratnih informacij. Skratka, želeli bi bolj neposreden volan. Precej bolj.

Kot celota Kuga kotira zelo visoko, zmanjka pri nekaj malenkostih, a možnost električnega prevažanja, elegantna podoba, dobro zastavljena in sestavljena notranjost in ostale asistence, ki omogočajo tudi delno avtonomno vožnjo, naredijo Kugo za simpatičen potovalnik za tiste, ki radi sedijo višje in tudi ne šparajo cest, ki niso nujno asfaltirane v roku največ pred šestimi meseci. Z možnostjo vsakodnevnega polnjenja in za lokalne ceste pa elektrika prinese kar nekaj prednosti in zelo nizke vozne stroške.

Najmočnejši in najbolj opremljeni Kuga stane 44.200 evrov, kar pomeni praktično vso možno opremo. Na to Ford prilepi še 3 tisočake popusta in pridemo do 41.200 evrov. Testni primerek je imel dodatno še biserno belo barvo za 1040€, strešne nosilce za 300€, električno panoramsko streho za 1790€, zatemnjena stekla (300€), 20-palčna kolesa za 1490 €, zimski in asistenčni paket za 600€ oziroma 1480 evrov in stroški priprave vozila za 140 evrov, kar pa po naše ni opcija, pač pa bolj spada k osnovni ceni. Skupaj 7260 evrov dodatkov minus popust prineseta 48.460 evrov.

Glede na svežino in razpon pogonov je Kuga kar dobra izbira v segmentu in ga ne gre spregledati.