Drugačna kot smo jo poznali do zdaj

V svojih preteklih izdajah je Octavie RS osvojila mnoge voznike, saj so pri Škodi izdelali avto, ki je bil odličen kompromis športnosti, uporabnosti in prostornosti. Precej pohval še vedno slišim tudi iz policijskih vrst, saj so RS-ke prva violina policijske flote, ko gre za kontrolo prometa. Tudi sam imam prijetne spomine na nešteto druženj z njimi v različnih izvedbah. Naj si bo kombinacija bencinskega ali dizelskega motorja, ročnega ali samodejnega menjalnika oziroma pogona na dve ali vsa štiri kolesa. Vsakokrat je na svoj način blestela. A bolj kot je rasla priljubljenost med kupci, bolj so Čehi navijali cene. In to se pozna tudi v novi generaciji.

Priznam, da sem pravzaprav težko čakal dan, ko se bova z RS-ko srečala iz oči v oči. Testni model v karavanski izvedbi je bil odet v živo rdečo Ferrarijevo barvo, ki jo pri Škodi označujejo kot rdeča žametna barva, ta pa je hkrati najdražja v ponudbi. 847 evrov. Tudi 19-palčna platišča Altair so na seznamu dodatne opreme in stanejo 654 evrov, a kot celota tvorijo zelo všečen zunanji videz, ki so ga pri Škodi še dodatno izpili z nekaj milimetrov nižjim podvozjem, črno masko na nosu in oznakami VRS. Pod črto, z odliko.

Sedem za volan, ga postavim v meni primerno pozicijo in se udobno namestim v nekoliko bolj globokih športnih sedežih iz alkantare, ki mi nudijo ustrezno hrbtno oporo ter pritisnem gumb za zagon motorja. Popolna tišina. Priznam, takšne RS-ke ne poznam, a se na nove tehnologije zelo hitro privadim. Octavia RS iV ima v osnovi vgrajen 1,4-litrski turbo bencinski motor s 110 kilovati, ob njega pa so stlačili še 85-kilovatni elektromotor, ki ga hrani 13 kWh litij-ionska baterija. In prav ta ima glavno vlogo pri speljevanju in nadaljnji vožnji. Tovarna na papirju obljublja okrog 60 kilometrov brezemisijske vožnje, a vso zalogo energije v baterijah raje izkoristim za nekaj več dinamike med zavoji. Namreč, kombinacija delovanja klasičnega in elektromotorja zagotavlja skupno sistemsko moč 180 kilovatov ter 400 Nm navora in šele takrat Octavia pokaže svoj pravi dirkaški karakter.

Prve službene poti med večinoma odnesejo na avtocesto. Delovanje obeh motorjev v športnem programu vožnje razmeroma hitro potroši vso energijo, ki jo doma polnim preko polnilnega kabla na domači vtičnici. Da jo napolnim do 100 odstotkov, proces traja pet ur in pol. Ravno prav za čez noč. Ko se vozim po avtocesti, v večini primerov izključim delovanje elektromotorja, tako da z ukazom na osrednjem zaslonu ne dovolim uporabe baterije pod določeno vrednostjo. S tem si prihranim dodatno moč za bolj zavite ceste. V tem primeru RS-ka precej izgubi na moči. Ko pohodim stopalko za plin, 110 kilovatov moči niti približno ni dovolj za oznako, ki jo nosi. Tu se pokaže tista najbolj šibka točka.

Športni program (na voljo je več voznih profilov) v prvi vrsti spremeni odzivnost stopalke za plin, menjalnik je hitrejši, blažilniki postanejo trši, predvsem pa se spremeni zvočna kulisa v notranjosti. Kot bi pod sprednjim pokrovom brnel V8 motor, a gre v resnici le za umeten zvok iz zvočnikov. Tudi na ta detajl bo za mnoge potrebnega nekaj več privajanja. Ne glede na nadpovprečne dimenzijske proporce je Octavia Combi RS iV med zavoji vselej suverena. Kombinacija bencinskega in elektromotorja s šeststopenjsko DSG avtomatiko je odlično uigrana. Dober poligon za malce dinamike je bila prazna vzpenjajoča se cesta proti Pokljuki. Roke imam trdno na volanu, saj ves čas z obvolanskimi stikali pretikam navzgor ali navzdol in hkrati neizmerno uživam v natančnosti volanskega mehanizma, ravno pravšnje trdnosti blažilnikov in učinkovitih zavor, ki se ne pregrevajo tako zelo hitro. Lega in vodljivost sta nadpovprečno dobri in Octavia RS iV niti za trenutek ne razočara. In še ena zanimivost. Ko se vračam nazaj v dolino proti Bledu sem z umirjenim ritmom izkoriščal rekuperacijo (jadranje in zaviranje) in s tem za nekaj odstotkov napolnil baterijo, medtem ko je polnjenje baterij potekalo tudi med vožnjo, ko je pogon zagotavljal zgolj z bencinski motor. Po dobrih 100 kilometrih vožnje sem na ta način uspel napolniti baterijo na okrog 90 odstotkov. Torej, obstaja tudi drugačna alternativa polnjenja, če v hiši ali bloku ni bližnje vtičnice. Poraba se je ves čas gibala okrog 7 litrov in pol, ima pa posoda za gorivo v tem avtomobilu za pet litrov manjšo prostornino (40 litrov), kar pomeni, da sem s polno posodo in napolnjenimi baterijami prevozil okrog 500-600 kilometrov.

Octavia Combi RS iV je navkljub nekoliko manjšemu prtljažniku zaradi vgrajenih baterij (ta meri 490 namesto 640 litrov) še vedno zelo uporaben družinski avto z izpiljenim športnim karakterjem. A kot sem omenil na začetku, cene se z vsako generacijo povišajo. Naš testni primerek je z daljšim spiskom dodatne opreme stal kar 46 tisočakov. Na spisku za dodatno plačilo se med drugim znajde dinamično upravljanje podvozja DCC, panoramska streha, LED zadnje luči s kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, projekcijski zaslon, nekaj varnostnih asistenc in ozvočenje Canton. No, vsaj vsebina celotnega multimedijskega sistema je prevedena v slovenski jezik.


