Saj so, mar ne, pa jih kupci vseeno niso tako z veseljem kupovali. Hočemo svoje, ne glede na stroške in ekologijo, tu je težava. Ampak pustimo politične govore, pred nami je Škoda Enyaq iV, eden bolj težko pričakovanih avtomobilov. Spet zakaj? Škoda je del Volkswagnove zgodbe, v primerjavi z ID serijo, je Škoda precej bolj konzervativno oblikovana. Recimo bolj podobna običajnemu avtomobilu, bolj podobna sorodniku z imenom Kodiaq. Kar pomeni močno utilitaren dizajn zunanjosti, saj kupujete Enyaqa iV za družino? Na testu smo imeli priložnost voziti dve različno opremljeni Škodi Enyaq iV, že samo barva in velikost platišč spremeni dojemanje te Škode. Kupite večja 21-palčna, so fantastična, a ne pozabite na cene pnevmatik.

Notranjost je bolj drzna. Velik sredinski zaslon prevzame vse funkcije nadzora nad klimatsko napravo, navigacijo in zabavno elektroniko, skupaj s povezavami s pametnimi telefoni. Upravljanje je malce samosvoje, elektronika ni počasna, samo težko je vedno najti pravi meni. Manjši 5,3-palčni zaslon pred voznikom je, hmm, majhen. Celo presenetljivo majhen. Zagotovo bodo v prihodnje to še spremenili. Ampak vseeno nudi vse informacije, ki jih voznik potrebuje. Celo na način, da niso preveč vsiljive. Včasih si električarji privoščijo kup skakajočih številk, ki ali presunejo voznike in postanejo od njih odvisni, ali jih prestrašijo. Ne, Enyaq je precej prijaznejši. Pri oblikovanju notranjosti so mislili na zračnost, z veliko prostora za drobnarije, izbor materialov je nadpovprečen, boljši kot bi si mislili vnaprej. Enyaq ponudi zelo malo negativnih posebnosti, kot so to recimo pomagala za zapiranje vrat. V desnih vratih vas še vedno čaka dežnik. Prostornost? Tudi košarkarji lahko sedijo na katerem koli sedežu. Prtljažnik? Vanj spravite vse za štirinajst dni morja.

Zadnji pogon se vrača na velika vrata in Škoda ni edina. Elektromotor na zadnji osi ni slaba ideja, vsaj v običajnem prometu se vam ni potrebno ničesar bati. 150 kW maksimalne moči in 77 kWh velika baterija. Poraba se je gibala med 19 in 22 kWh/100 km. Skupno dovolj za malo nad 360 kilometrov, ki jih lahko še podaljšate, če vozite počasi. Električarji namreč potrošijo bolj ali manj konstantno več energije z višanjem hitrosti. Počasi in daleč ali hitro in blizu. Polnjenje na običajnih 220 V traja predolgo, medtem ko bo kupljena domača polnilnica, čeprav ni najmočnejša, boljša izbira. Še najbolje je polniti na eni izmed večjih in močnejših polnilnih naprav in to v eni uri skoraj do konca.

Drugo mnenje – Peter Pirkovič

Enyaq je tako kot Volkswagnov ID.4 grajen na koncernski MEB platformi, kar pomeni, da si tehniko v celoti delita. Številka 80 pomeni najzmogljivejši električni motor na zadnji osi, ki večino časa razvija zgolj 70 kilovatov moči, in najvišjo kapaciteto litij-ionskih baterij (77 kWh), ki so vgrajene pod sedeži med sprednjimi in zadnjimi kolesi. Zajeten akumulatorski sklop obenem prinaša tudi dobro porazdelitev teže, ki posredno vpliva tudi na vozne lastnosti. 

Električni Čeh na cesti ne razočara. Nudi uravnoteženo vzmetenje in natančen volan, a pogrešal sem nekoliko bolj intenzivno rekuperacijo. Čeprav ima ta tri stopnje, je bilo potrebno velikokrat uporabiti stopalko za zavoro. V času preskusa sem se za velik del voženj posluževal avtocest. Ker so hitrosti nekoliko višje kot pri vožnji po običajnih cestah, najbolj trpi doseg, a vendar sem uspel z napolnjeno baterijo prevoziti pot od Kozine do Ljubljane in nazaj. Seveda, brez dodatnega polnjenja. Večino časa sem Enyaqa imel priklopljenega na domačo vtičnico. To je najpočasnejša (s hitrostjo 2,3 kW), a hkrati tudi najcenejša pot za polnjenje. Na mesečnemu obračunu je ta strošek zanemarljiv, precej dražje pa je, če v naglici zaviješ na Ionityjevo polnilnico (sistem dopušča polnjenje z najvišjo hitrostjo do 125 kW). Na primer, za 40 kWh energije sem plačal 31 evrov.

Enyaqu je mesto tudi v razredu družinskih avtomobilov. Z 2,76-metra dolgim medosjem ponuja dovolj prostora in nenazadnje udobja tako na sprednjih sedežih kot na zadnji klopi. Uredili so tudi dovolj odlagalnih in uspešno integrirali številne svoje izume Simply Clever. Omembe vreden je tudi 585-litrski prtljažnik, ki sprejme vase prtljago štirih potnikov, v primeru prevoza daljših stvari pa se v nekaj potezah preklopi tudi naslon zadnje klopi. Tako kot pri bratu ID.4, velja tudi pri Enyaqu izpostaviti zanimivost, ki olajšuje upravljanje vozila. Namreč, dovolj je, da voznik sede za volan in avto je že pripravljen na vožnjo. Brez nepotrebnega iskanja gumba za zagon sistema. Ima pa električar kot je Enyaq dve posebnosti. Ni poceni, saj tak primerek z dodatki stane 60 tisočakov, hkrati pa je potrebnega veliko načrtovanja pri nekoliko daljših vožnjah, kar tradicionalni kupec težko sprejme.